Odkar je Elon Musk prevzel nadzor nad Twitterjem, se nad tem družabnim omrežjem zgrinjajo temni oblaki. Vse je narobe, vpijejo mediji, ki jim ni všeč, da tako pomembno družabno omrežje obvladuje oligarh nepravih ideoloških usmeritev. Drugi grozijo, da se bodo preprosto odselili. Celo Evropska unija se je oglasila in grozi s sakncijami, ker se, poslušajte to, cenzurira novinarje. To je taista Evropska unija, ki brezobzirno preganja ruske medije, celo takšne, ki so v opoziciji Putinovi oblasti.
In kam je šel argument, da je Twitter zasebno podjetje, ki lahko cenzurira in briše kogar pač želi, če pa komu ni kaj všeč, lahko gre drugam?
Na začetek. Twitter je vedno brisal in onemogočal tiste, za katere so tisti, ki so v podjetju imeli vajeti v rokah ocenili, da širijo napačna sporočila. Kot so nam pokazala nedavna razkritja, so pri tem vmes imeli svoje prste tudi predstavniki ameriških obveščevalnih služb in politika, torej ameriški demokrati. Pošteno vse skupaj ni bilo nikoli. Tarče so bile domače in tuje. Doma v ZDA so manjšali moč konservativcev, kar se je najbolje pokazalo v blokadi razkritja o prenosnem računalniku sina tedaj še kandidata za predsednika ZDA Josepha Bidna. Twitter je blokiral, ameriški mediji pa so na veliko lagali, da gre za rusko zaroto. Kar seveda ni bilo res. Po drugi strani je Twitter vedno deloval kot podaljšanja roka ameriške države in brisalo se je profile ruskih, kitajskih, iranskih in drugih uporabnikov, ki so rušili zgodbe ameriškega propagandnega aparata. Jasno, vse armade trolov in botov, ki jih je uporabljala ameriška država, da je provocirala nemire v sovražnih državah, je Twitter dopuščal.
Veliki mediji, razni novinarji in politiki, predvsem liberalne usmeritve, v takšnem ravnanju tega družabnega omrežja niso videli nič napačnega. Cenzuro so podpirali v imenu boja za svobodo in demokracijo, proti širjenju laži in sovraštva. Jasno, po njihovem mnenju so lagali in širili sovraštvo vedno samo drugi.
Ampak v resnici ni bilo tako. Twitter je dopuščal ogromno sovraštva, če je le bilo usmerjeno v prave tarče. Po drugi strani so mnogi uporabniki izginili, četudi so na civilizirani način izražali nestrinjanje. Da, mnoge je doletega pravična kazen, ker so resnično grozili, nadlegovali, žalili, toda mnogi so leteli samo zaradi tega, ker so si drznili najedati s svojo verzijo resnice. Recimo o vojni v Ukrajini.
Potem je Twitter prevzel Elon Musk. Nič posebnega, boste rekli, le še en ameriški oligarh z velikim vplivom na medije. V ZDA jih je kar nekaj. Toda, ta je napačne ideološke barve, oziroma, zavezal se je, da bo ščitil pravico govora, prevetril podjetje, dal več možnosti konservativcem. Seveda so ga takoj silovito napadli. Najprej so se mu posmehovali, da bo družabno omrežje kmalu klecnilo. To se ni zgodilo. Izkazalo se je, da je upravičeno odpustil veliko odvečnega kadra. Twitter še vedno nemoteno deluje. Potem so se spravili na oglaševalce, da bi ga zlomili finančno, nekako tako kot se zahod neuspešno loteva Rusije. Tudi to ni delovalo. Potem so na vrsto prišle napovedi o begu na druga družabna omrežja, predvsem na Mastodon. Nič hudega za Twitter, kamor so so začeli vračati tisti, ki so bili pod prejšnjim vodstvom blokirani.
Na koncu so se, kar nasprotniki svobode govora radi počnejo, zatekli k manipulaciji. Saj veste, rečete, da ste za svobodo govora, in potem vam zabrusijo, da vam bodo pobili družino in ko jim rečete, to pa ne smete govoriti, vas podučujejo, da pa je to kršenje svobode govora, ker oni pa zdaj lahko rečejo vse kar jim pade na pamet, saj ja vi zagovarjate, da je dovoljeno vse. Nekaj podobnega se je zgodilo Musku. Začeli so slediti njegovemu zasebnemu letalu, neki norec se je celo vozil za avtomobilom v katerem je bila njegova hčerka in jo nadlegoval. Musk je reagiral tako, da je blokiral nekaj takšnih računov, spravil pa se je tudi nad novinarje, ki so o njem negativno poročali.
Seveda je to sprožilo nadlednji val ogročenja. Kdo pa je Musk, da bo blokiral novinarje velikih ameriških medijev? Takšno ravnanje je vendar izključno namenjeno navadnemu ljudstvu, ali pa konservativnim novinarjem, celo predsedniku ZDA iz republikanskih vrst, ne pa tem poštenim, objektivnim, profesionalnim psom čuvajem iz vrst liberalnih medijskih velikanov. Ali vsaj tako so to predstavili.
Twitter danes ni nič kaj drugačen kot je bil pred Muskovim prevzemom. Nič slabše ni. Nič več sovraštva ni. Še vedno se cenzurira, še vedno se nekaterim dopušča, da žalijo in grozijo, še vedno je orodje ameriške globoke države za destabilizacijo sovražnih držav. Spremenilo se je le to, da zdaj ameriški liberalci niso na čelu in da oligarh sumljivih ideoloških pogledov arbitrarno odloča, kako se bo podjetje razvijalo naprej. In to je problem. Tukaj gre za zgodbo o nadzoru nad enim ključnih elementov medijske krajine, o tem, kdo bo nadziral pretok informacij, o tem, kdo bo pri koritu. Podobno kot je to pri nas v Sloveniji z RTV Slovenija, kjer se dve kliki spopadata, kdo bo nadzoroval informativni program in kdo bo voditelj Dnevnika in Odmevov, se v družabnem omrežju Twitter odloča, kdo bo lahko brisal nezaželene uporabnike in večal doseg tistih, ki so jim uporabni.
To, da je oligarhija nadzoruje medije in družabna omrežja, da lahko odloča kako se bodo razvijali veliki ponudniki pretočnih vsebin in kakšne rezultate vam bodo ponudili spletni iskalniki, je problem. Na tak način je mogoče vplivati na družbeno klimo, se vmešavati v demokratične procese, širiti sovraštvo do delov skupnosti. Narobe je tudi to, da se proti političnim nasprotnikom liberalno uporablja meč cenzure, se jih skuša izriniti, utišati, onemogočiti. Na tak način se namreč uničuje same temelje demokratične ureditve in onemogoča ljudem, da bi lahko presojali med različnimi pogledi na pereča vprašanja, ki tisti hip zanimajo družbo. Če hočemo preprepečiti rojstvo nekakšnega tehno-fevdalizma, moramo ta problem rešiti. A v primeru družabnega omrežja Twitter ne gre za to. Ne, tisti ki zdaj kritizirajo Muska, češ da je (za nekaj časa) zaprl račune nekaterim novinarjem, nimajo nobenega problema s cenzuro. Ne, zdaj so le jezni, da se je to zgodilo njim. Dokler so bili težke roke deležni njihovi nasprotniki, je bilo pač vse v redu.
In tu je glavni problem. Nepoštenost. Za vse morajo namreč veljati enaka pravila in imeti morajo možnost, da ob spoštovanju teh pravil izrazijo svoje mnenje. Ob tem je nepomembno, ali so politiki, razni strokovnjaki, novinarji, ali čisto navadni smrtniki. Lahko smo skeptični, da bo Elon Musk to omogočil, a nehajmo si lagati, da je pred njim bilo pošteno. In nehajmo se pretvarjati, da so tradicionalni mediji vzor resnicoljubnosti, medtem ko so družabna omrežja gojišča nestrpnosti in lažnih novic. Ne, tudi vaš stari dobri časopis vam prodaja ogromno neresnic in usmerja sovraštvo proti tistim delom skupnosti, ki niso po volji lastnikom
Jinov svet 