Rusija stopa po poti Kitajske in počasi izpodrinja in nadomešča zahodne internetne gigante. Ne gre le za željo blokirati zahodno propagando, ampak tudi za poslovno priložnost.

20. decembra je v državni dumi vodja ministrstva za digitalni razvoj Ruske federacije Maksut Shadajev za prvo četrletje naslednjega leta napovedal predstavitev ruske verzije spletne enciklopedije Wikipedie, imenovane Znanje, poroča Izvestija.

Minister je še povedal, da delajo na tem, da bo ruska enciklopedija v iskalnikih vedno uvrščena višje od Wikipedie. To bo seveda mogoče le v ruskih iskalnikih, torej v Yandexu, ker si ni mogoče predstavljati, da bi kaj takšnega dopustil Google.

Rusija ima na voljo alternative zahodnim družabnim omrežjem, iskalnikom, ponudnikom video vsebin, toda v preteklosti so ta začela zaostajati, ker je zahodna konkurenca imela dostop do ruskega trga in jih je preprosto zasenčila. Vlaganj ni bilo, saj je to bilo še eno področje, kjer se je bilo mogoče zanašati na tuje ponudnike. Podobno se je, mimogrede, zgodilo tudi v drugih delih ruskega gospodarstva, z najhujšimi posledicami v avtomobilski industriji. Ker so raje določene dele uvažali iz tujine, kot da bi jih proizvajali doma, so po začetku posebne vojaške operacije v Ukrajini preprosto ostali brez ključnih sestavnih delov in proizvodnja avtomobilov se je močno zmanjšala. Nadomestke bodo morali zdaj uvažati od drugod, ali pa vzpostaviti svoje proizvodne kapacitete, kar pa zahteva čas.

Kitajska je zavestno šla v politiko omejevanja dostopa zahodnim spletnim gigantom in je razvila svojo industrijo. S tem je ohranila nadzor nad tem, kaj se širi po spletu, a tudi obdržala denar, ki bi drugače šel v razvoj tujih podjetij. Nekaj podobnega se zdaj dogaja v Rusiji.

Da gre za občutljivo področje, nam potrjujeta dva primera v zahodnem svetu. Po Muskovem prevzemu ameriškega družabnega omrežja Twitter, Evropska unija grozi s sankcijami. Preprosto, evropski birokrati hočejo imeti besedo pri tem, kako se bo reguliralo to družabno omrežje. Zagotoviti hočejo, da se bo še naprej omejevalo doseg sporočil, ki jim niso po volji. Drugi primer so zahteve po prepovedi kitajskega družabnega omrežja Tik Tok v ZDA. Jasno je, da gre za boj proti kitajskemu vplivu, tudi boj proti nevarnemu konkurentu, ki neverjetno privlači mladino. Američani pač niso najbolj navdušeni nad svobodo govora, če ta ni v njihovo korist.

Tudi na spletu je svet vedno bolj razbit. Državne oblasti si prizadevajo, da bi omejile moč konkurentov, zmanjšale njihov vpliv in na koncu koncev obdržale denar, ki bi drugače šel v oglaševanje na kakšnem tujem ponudniku video vsebin ali družabnem omrežju. Hkrati je treba razumeti, da je splet prava zlata jama za zbiranje podatkov o uporabnikih, kar je potem mogoče uporabiti za ustvarjanje profilov posameznikov. Bolj kot obveščevalne službe se teh podatkov veselijo podjetja, ki potem lahko bolj učinkovito usmerjajo svoje oglase.