Ena bolj krutih oblik zahodnega vojskovanja proti Rusiji so nenehni napadi na ruski šport. Le najbolj naivni verjamejo, da se je v preteklih letih ruskim športnikom onemogočalo tekmovanje pod njihovimi državnimi simboli zaradi dopinga. Ne, propagandna vojna proti Rusiji se vleče vsaj že od leta 2014, ko so bile priročna tarča zimske olimpijske igre v Sočiju. Potem se je seveda zgodil še prevrat v Ukrajini.
Podlo se je lotevati športnikov, a prav ta način so ubrale zahodne države. O kakšni neodvisnosti športnih institucij ob tem ni mogoče govoriti. Ruse je pač bilo treba čim bolj prizadeti, omajati njihovo samozavest. In so začeli izločati in poniževati njihove športnike. Ko je izbruhnila vojna v Ukrajini, so seveda ti postali še večje tarče, pridružili pa so se jim tudi umetniki. Pač še en pritisk na rusko državo in prebivalstvo. Ob tem nihče nikoli ni pomislil, da bi iz mednarodnih tekmovanj izključil ameriške športnike, ko bi jih povsem upravičeno lahko po vseh barbarstvih ameriške države po svetu. Dvojna merila pač.
V Ruski nogometni zvezi razmišljajo o umiku iz evropske povezave UEFA in prestopu v Azijsko nogometno zvezo. Večina bi naj bila za. Rusija je zaradi vojne v Ukrajini suspendirana iz Uefe. Do končne odločitve bo treba še nekoliko počakati, a tu imamo še eno potrditev počasnega ruskega odmika od držav kolektivnega zahoda, predvsem od Evrope. Prihaja do preusmeritve v Azijo, kjer je Kitajska že motor svetovnega gospodarstva. A trgovinskih partnerjev je za Rusijo tam seveda še mnogo več.
Ker se Evropejci odrekamo ruskim energentom, ti zdaj potujejo na Kitajsko, v Indijo. Rusi s Kitajske dobijo vse, kar so jim odrekli Evropejci. Krepi se trgovina z Iranom, nastaja koridor, ki bo obšel Evropo in ki bo Rusijo približal Indiji. Na kratko, nastaja ogromen azijski gospodarski prostor, na čelu katerega stoji kitajski kolos. Razkol med koelktivnim zahodom in Rusijo pa se le še poglablja.
Jinov svet 