Pred dnevi je evropska poslanka Irena Joveva pisala direktorju Appla, Timu Cooku in ga pozvala, naj bodo storitve podjetja Apple dostopne tudi v slovenskem jeziku. Zapisala je, da si evropski državljani in državljanke zaslužijo pravico do uporabe vsebin v maternem jeziku. Pri tem razširjenost določenega jezika ne bi smela biti ovira.

Irena Joveva:

Naprave in operacijske sisteme, ki jih ponuja vaše podjetje tudi govorkam in govorcem slovenskega jezika,
uporabljajo vse generacije družbe – tudi tiste, ki tujih jezikov ne razumejo (bodisi popolnoma bodisi delno) ter
se zato zatekajo k poluporabi vaših izdelkov in storitev. Vaše izdelke in storitve seveda uporablja tudi velik del
mladostnic in mladostnikov ter mladih odraslih oziroma ljudi, ki so morda bolj vešči tujih jezikov, a so z
nezmožnostjo uporabe teh tudi v maternem jeziku diskriminirani. Če nam ne uspe zaščititi vzgoje otrok (tudi) v
jezikih z manj govorkami in govorci, nam bo pri cilju spoštovanja raznolikosti spodletelo.

Ob vsem zapisanem vas, kot izvršnega direktorja, pozivam k spremembi pristopa vašega podjetja do enotnega
(digitalnega) evropskega trga in uradnih jezikov EU, vključno s tistimi z manj govorkami in govorci. Pozivam
vas, da čim prej in brez izjem uvedete možnost izbire slovenskega jezika na svojih napravah in operacijskih
sistemih ter ponudite razširitve slovenskega jezika tudi na drugih področjih, kot sta denimo glasovna podpora in
sinhronizacija.

Kot poročajo Slovenske novice, je Joveva v minulem letu že pisala multinacionalkam Disney+, Netflix in Prime.

Če ste med navdušenimi uporabniki platform Netflix, Disney+, Prime ali Appla, ste se gotovo kdaj vprašali, zakaj nam omenjene multinacionalke svojih pretočnih vsebin ne ponujajo v slovenskem jeziku oziroma s slovenskimi podnapisi. Odgovor na to vprašanje je začela minulo leto iskati tudi slovenska evropska poslanka Irena Joveva. Pisala je direktorjem omenjenih multinacionalk in na jezikovno diskriminacijo in kršenje slovenske zakonodaje opozorila tudi na plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu.

Gre za pomembno vprašanje. Pred nami se poglablja delitev na tiste, ki znajo angleško ali kateri drugi večji svetovni jezik in tiste, ki imajo vedno večje težave pri spremljanju nove ponudbe. Poglejmo le na področje ponudnikov pretočnih vsebin. Netflix, Amazon in podobni imajo prav neverjetno ponudbo filmov in serij, novih in starih, ki so tistim, ki znajo angleško in imajo spodobno povezavo do spleta, na dosegu roke. Ker podnapisov v slovenščini ni, tisti ki razumejo samo materni jezik, tega dostopa nimajo. Zanašati se morajo na nekaj domačih ponudnikov.

Je to diskriminacija ali ne, ne znam odgovoriti, vem pa, da je vsekakor boleče ostati zadaj in se zanašati na dobro voljo domačih ponudnikov, ki nimajo ne denarja ne interesa, da bi predvajali in s podnapisi opremljali prav vse, kar se najde v širnem svetu.

Ta težava gre seveda še dlje od digitalnega sveta. Knjige so dober primer, kako tisti, ki znajo kak pomembnejši tuj jezik, lahko berejo marsikaj, česar drugi, ki se zanašajo na prevode pač ne morejo. Da, načeloma se najboljše prevaja, a tudi tukaj so predsodki, cenzura in (mogoče) zavestno ignoriranje celotnih držav, katerih avtorjev se ne prevaja. Ali pa preprosto ni dovolj znanja in prevajalcev. Ker, koliko knjig sodobnih kitajskih avtorjev pa vidite v knjigarnah? Če že, boste naleteli na kitajskega emigranta v ZDA, ki zdaj tam piše o življenju na Kitajskem, seveda skozi svoje oči. Če. Pa pustimo to ob strani, ker gre za neko drugo, sicer tudi zelo pomembno zgodbo.

Potrebujemo dobro izobražene in razgledane državljane in brez prevajanja, brez podnapisov pri večjih ponudnikih pretočnih vsebin bomo to težko imeli. Da, gre tudi za obrambo slovenskega jezika, saj je prekleto nevarno, če je vsak bolj izobražen posameznik preprosto prisiljen posegati po tuji literaturi in so se ljudje prisiljeni učiti angleščine, da lahko gledajo svoje priljubljene serije ali berejo knjige, ki jih drugače ni dobiti. Recimo, da na tak način vedno bolj postajajo državljani sveta in jim materni jezik ni več tako pomemben. Torej, tega problema se moramo zavedati tako z nacionalnega kot tudi z razrednega vidika.

Bržkone se bo tu morala vmešati država, ker od zasebnih podjetij težko pričakujemo, da se bodo iz dobre volje prilagajala majhnim narodom kot je slovenski. Za Slovenijo je tukaj kaj doseči mogoče le na ravni Evropske unije. Po drugi strani pa ne bi bilo napačno, če bi države, ne le slovenska, bile pripravljene primakniti nekaj sredstev, recimo financirati prevajanje.