Ob vseh problemih v svetu, so si Američani omislili še enega in temu posvečajo nemalo pozornosti. Balonom. Baloni niso od včeraj. Govorimo o kitajskih vremenskih balonih nad ozemljem ZDA. Že pod predsednikom Trumpom je kakšen zašel nad ZDA, ampak Trump, ne glede na vso njegovo sovražno retoriko proti Kitajski, nobenega ni dal sestreliti. Zdaj je to naenkrat velika grožnja in mediji in politiki administracijo predsednika Bidna nadlegujejo z vprašanji in obtožbami.

Američani so najprej sestrelili kitajski vremenski balon, za katerega so v Pekingu zatrdili, da je nad ozemlje ZDA zašel čisto slučajno (kdo bi vedel, če je to res), potem pa so kar naenkrat v svojem zračnem prostoru začeli opažati vedno več sumljivih objektov. In nanje streljati! Nič ni bolj ameriškega kot streljati v nebo, tudi če ne veš točno, kaj je cilj. Lahko si mislimo, da bi verjetno skušali sklatiti tudi kakšno vesoljsko plovilo iz daljnih prostranstev naše galaksije, čeprav bi se to bržkone končalo zelo slabo. Najprej za Američane, potem pa mogoče za ves naš planet. Ampak, kdo ve, če v ZDA o tem razmišljajo.

Naj razložim. Če imate civilizacijo, ki se je naučila potovati med zvezdami, je ta tehnološko tako napredna, da bo z lahkoto uničila civilizacijo, ki komaj kaj pošlje na svoj edini naravni satelit. Streljati torej ni najbolj pametno.

Nihče pri zdravi pameti ne verjame, da so ZDA do zdaj razen kitajskega balona sestrelile tudi nekaj objektov, ki pripadajo zunajzemeljski civilizaciji. Tudi je težko verjeti, da so po prvem sestrelili še kaj kitajske izdelave. Na kaj torej streljajo? Najbolj racionalna razlaga je, da so v zadnjem času prilagodili delovanje svoje protizračne obrambe in da zaradi tega vidijo tudi stvari, ki jih prej niso. Balone torej, takšne in drugačne.

Toda, zakaj za njimi v lov pošiljajo svoja bojna letala? Ne morem misliti drugače kot da gre za preusmerjanje pozornosti. Že prva sestrelitev kitajskega balona je imela svoj namen. Ameriška politika in mediji hočejo, da razmišljamo o tem in da ne razmišljamo o čem drugem. Mogoče hočejo prikriti težave na ukrajinskem bojišču, mogoče nočejo, da bi kdo preveč govoril o ekološki katastrofi, ki se je zgodila po iztirjenju vlaka v Ohiu. Kdo ve, mogoče gre le za še eno manipulacijo, s katero hočejo pripraviti ameriško ljudstvo k podpori bolj agresivni politiki do Kitajske.

Spopada s Kitajsko ni težko napovedati. V Washingtonu dobro vidijo, da jih srednje kraljestvo prehiteva tako na gospodarski kot tudi vedno bolj na vojaški ravni. Čas se izteka. Nekaj je treba narediti. Podobno kot z Ukrajino, Tajvan lahko služi za veliko provokacijo, ki bo Kitajce prisilila v agresivno potezo, potem pa bo ves kolektivni zahod družno kričal, da se mora braniti pred sovražno velesilo. V imenu svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in podobnega. Da gre v resnici za interese ameriškega imperija, ne bo povedal nihče.

Ampak, kaj pa če Kitajci ne bodo nasedli? Bodo potem ZDA in njihovim zaveznikom dovolj baloni? Bilo bi smešno, ampak čisto mogoče, da bodo na dan prišli z najbolj neumno pogruntavščino in bodo vsi naši mediji, vsa naša politika in vsi genialci z ukrajinskimi zastavi v svojih profilih na družbenem omrežju Twitter, začeli zagovarjati nove in nove sankcije. Ta bo zahteval, da se kitajskim oligarhom zaseže premoženje, drugi bo cepetal, da kitajski športniki ne bi smeli več nastopati na športnih tekmovanjih, tretji bo trmaril, da je treba onemogočiti kitajsko propagando, najbolj radikalni pa bodo pozivali k pošljanju orožja na Tajvan in Filipine in kdo ve še kam.

Dobro, malo je verjeto, da se bo to zgodilo zaradi balonov. Verjetno bo udarila kakšna zgodba o Ujgurih ali Tibetancih, nekaj kar bo lažje prodati, ampak zelo oddaljeno od resnice to ni. Propaganda je neumna, deluje pa vseeno. Oziroma, politiki in mediji in tistih nekaj gorečnežev, ki so včeraj sovražili muslimane, danes sovražijo Ruse, jutri bodo pa Kitajce, jo bodo ponavljali v neskončno. Na žalost so to tudi ljudje, ki o vsem odločajo. Kje pa je kakšna politična alternativa, ki bi lahko kaj spremenila?

Če ste v preteklih nekaj dneh spremljali ameriške medije, ste lahko videli veliko zgodb o neznanih letečih predmetih (kitajskih ali ne) in skoraj nič o iztirjenju vlaka v Ohiu. Tudi če so poročila na družabnih omrežji pretirana, ta odsotnost poročil v tradicionalnih medijih kaže na zaroto molka. To nam seveda pove veliko o naravi ameriškega političnega sistema. Jasno, če bi do podobne nesreče, v kateri bi v zrak vrglo ogromne količine strupenega materiala, prišlo nekje v Iranu, ne bi slišali konca o tem. Vsak dan bi CNN in Fox News najedala o še enem dokazu o propadajoči islamski republiki, ki da je tik pred revolucijo in kdo ve še kaj. Ko se jim to zgodi doma, molčijo. In govorijo o balonih.