Davi sem na neki steni v Mariboru opazil slabo narisano svastiko in pomislil, kako se nad temi nacističnimi simboli nihče zares ne zgraža več. Če bi kdo po stenah začel pisati črke Z, potem bi se verjetno od jeze razpočila vsa naša medijska in politična scena. In res, danes na naslovnici Mladine vidim z znakom za mir prečrtano črko Z.

Ni dokazov, da bi ruske oborožene sile in ruska država načrtovale iz črke Z narediti simbol svoje posebne vojaške operacije v Ukrajini. Taktične oznake pač. Z, V in na koncu še O. Črke, ki so jih narisali na svojo opremo, da bi jo lažje ločili od sovražnikove. Ob začetku vojne so Ukrajinci bili opremljeni pretežno s sovjetskim orožjem. Podobno, da bi se lažje prepoznavali, so ruski vojaki začeli uporabljati bele trakove. Nič posebnega, nič posebej premišljenega.

A Z je vseeno postal simbol.

Ruske oborožene sile, oziroma njihovo vodstvo, nimajo kaj prida navdiha ko gre za propagando. Redne izjave za javnost so polne suhoparnih obvestil o uničenih sovražnikovih vojakih in tehniki, občasno pospremljene z ne preveč dobrimi posnetki zadevanja ukrajinskih ciljev. Tudi ruska država ni kaj posebej dobra v propagandi. Zaradi tega tudi niso na dan prišli s čim posebej prepričljivim. Z je bil le slučajnost. Za simbol so ga naredili drugi. Ruski državljani in podporniki Rusije po svetu so pograbili to priložnost in iz navadne taktične oznake naredili nekaj več, vse to na veliko zgroženost in jezo sovražnikov Rusije.

Z je tako še en primer tega, kako marsikdo ničesar ne razume. Za zahodno politiko in medije je to malodane nova svastika, za številne Ruse simbol upora proti zahodni agresiji, za ruske oborožene sile pa je bil od začetka le neumna oznaka na opremi, da se vidi kdo kam spada. Zanimivo, da V in O takšne slave kot Z nikoli nista uživala.

Ruske oborožene sile so, kot že rečeno, glede propagande zelo lesene. V začetku vojne smo tako večino posnetkov bojev dobivali ali od pripadnikov oboroženih sil Luganške in Doneške republike ali od Čečenov. Ruski vojni poročevalci so zaradi tega tudi veliko sodelovali z njimi, ker so jim poveljniki ruske vojske zelo omejevali njihovo poročanje. Še vedno je tako. Ker je zasebna organizacija Wagner dokaj odprta do medijev, se nam zdi, da se vse, kar je pomembnega v Ukrajini, dogaja v okolici mesta Bahmut, kjer Wagner deluje. Z drugih delov fronte je zelo malo poročil. Ruska vojska je zelo okostenela in v svojih odločitvah zelo počasna, v pomen propagande pa očitno ne verjame. Enako velja za rusko oblast. Ukrajinci, na drugi strani, se simbolike še kako zavedajo. Rusija vodi vojno, Ukrajina predstavo za javnost. Z bolečimi rezultati, seveda, saj Ukrajinci za svoje ‘zmage’ plačujejo ogromno ceno, medtem ko so Rusi brezbrižno pripravljeni prepustiti del ozemlja, da bi ohranili svojo vojsko.

Nazaj k svastikam. Zahodni mediji in politiki vztrajno zanikajo, da bi Ukrajina imela problem s skrajnim nacionalizmom. Poročil o čudno tetoviranih ukrajinskih vojakih in o nacistični simboliki malodane ni, čeprav je dokaznega gradiva dovolj. Da, v Ukrajini so skrajni nacionalisti, ljudje, ki jih lahko primerjamo z nacisti. Ne moremo reči, kakor trdi ruska stran, da je vsa Ukrajina nacistična, je pa res, da so nekatere enote ukrajinske vojske polne takšne simbolike in miselnosti. Kar, kot smo videli, zahodne politike in medijev ne moti. Niti to, da se ena ukrajinska enota imenuje Edelweiss. Ta roža je bila simbol nacistične divizije. Jasno, da so zahodni mediji ruske navedbe o tem zavrnili kot lažno novico. Kaj pa pričakujete.

Še boljši dokaz, da je Ukrajina prežeta s skrajnim nacionalizmom, so preštevilne izjave, ki Ruse enačijo z Moskali (po mestu Moskvi), ki da so le čudna mešanica Slovanov z Mongoli. Ukrajinci Ruse seveda imenujejo za orke. Na kratko, Rusi zanje niso čisto pravi ljudje, če pa to ne, vsaj ne čisto pravi Evropejci, kakor vidijo sami sebe. Od tu do delitve na nad in podljudi je le še en korak.

Podpora skrajnežem za kolektivni zahod ni nič novega. Spomnimo se le podpore islamskim skrajnežem v Siriji, kar je skoraj privedlo do tega, da bi se Islamska država polastila Damaska in Bagdada. Da se to ni zgodilo, smo lahko hvaležni le ruskemu in iranskemu posredovanju. Na kratko, držijo se pravila, da je sovražnik mojega sovražnika moj prijatelj, tudi če to potem lahko prinese zelo negativne posledice. V primeru podpore islamskim skrajnežem teroristične napade po Evropi, v primeru podpore skrajnim nacionalistom v Ukrajini pa razrast raznih skupin s čudno simboliko potetoviranih mladcev, ki se bodo borili za ‘čisto’ Evropo.

Kdo ve, kaj se bo zgodilo s simboliko okoli črke Z. Čisto mogoče, da bo po vojni utonila v pozabo. Rusi imajo dovolj drugih simbolov, ki jih lahko še naprej uporabljajo. Zahodni mediji in politika bodo tudi imeli težavo, ker gre le za črko abecede.