Val nasprotovanja Janezu Janši je pred letom dni na državnozborskih volitvah zmago prinesel še eni instant stranki in še enemu liberalnemu rešitelju. Zmaga Gibanja Svoboda je bila res impresivna, sa jim je prinesla 41 poslanskih mest, tako da je Robert Golob z lahkoto sestavil koalicijo s SD in Levico. Toda, leto dni kasneje je javnomnenjska podpor nižja, Svoboda pa na istem kot opozicijska SDS. Kljub temu je koalicija še vedno trdna.
Kar se tiče politične obrti, je ocena Golobove vlade lahko le slaba. Ne gre vse po načrtu. Za primer vzemimo RTV Slovenijo, medij, ki si ga še vedno želijo podrediti v opozicijski SDS. To jim uspeva, vse na hudo nejevoljo tistih volivcev, ki so s podporo strankam, ki zdaj vladajo, upali na spremembo. Vladna koalicija je naletela na kar nekaj ovir, ki jih ne zna premagati. Tukaj je seveda treba priznati, da so se vodilni kadri, ki jih je na RTV postavila SDS, izkazali s svojim poznavanjem birokratskega vojskovanja. Težko že, da bi kdo drug na mestu vladne koalicije uspel hitreje narediti red, kot si ga predstavljajo podporniki strank vladajoče koalicije. Ampak, ker ni rezultatov, podpora pada.
Podobno je z reformo zdravstva, ki je verjetno eno najtežjih področih, ki se jih lahko vlada loti. Vemo, da so v preteklosti padali ministri, da je del medijev preprosto podkupljen in se z vsemi topovi loti tistih, ki bi ogrozili interese nekaterih znotraj zdravstvenega sistema, vemo tudi, da gre za zelo trdovraten sektor, ki ima na voljo kar nekaj instrumentov, da lahko pritiska na svoje nasprotnike v vladi in jim niža podporo. Spet, kdorkoli bi se lotil zdravstva, bi naletel na takšne težave in spet, ker ni rezultatov, podpora pada.
Predsednik vlade ima v svojih rokah ogromno moč, ki izhaja iz trdne koalicijske večine, ampak to še vseeno ni dovolj, da bi lahko na hitro reševal vse nakopičene probleme. Nekateri vzrokov niti nimajo v Sloveniji, ampak so povezani z globalnimi pretresi. Ko vlada posega na področje energetike, regulira cene, se s tem odziva na negativne posledice gospodarske vojne proti Rusiji. Tudi inflacija, ki poganja zahteve po višjih plačah, spada pod to rubriko. Spet, vsak bi na tem mestu imel težave, ampak, ker državljani čutijo negativne posledice, podpora vladi pada.
Potem so tu še čustveni izpadi predsednika vlade. Pravim čustveni, ker se pogosto zdi, da Robert Golob reagira, ne da bi dobro premislil. Obljublja to, česar ne more uresničiti. Ker se mu zdi prav. Recimo, da bi sodniki in tožilci dobili 600 evrov višje plače. Kdo ve, če je, ko je to obljubil, bil usklajen s svojimi sodelavci. Zdi se, da ne. In potem pride kruta realnost in spet, podpora pada.
Vse instant stranke imajo podoben problem. Začetek je bleščeč, potem pridejo slabi časi in stranke bledijo, dokler ne izginejo. Tudi gospod Cerar je bleščeče zmagal, a kje je SMC zdaj? Razlog ni le v napakah, ki jih takšne stranke neizogibno delajo, ampak tudi v volilnem telesu, ki je hudo nestabilno in ki rado zameri že najmanjše napake. In si potem najde novega rešitelja. To je rahlo neodgovorno in otročje, ampak tako pač je in zaradi tega imamo vedno nove verzije Drnovškove LDS, ki prihajajo in izginjajo, medtem ko si v opozicijski SDS delajo iluzije, da bo pa zdaj zdaj nastopil njihov čas in se bodo ti volivci naveličali in podprli njih. Ne bodo, ker prav ti volivci v sebi nosijo največ zamer in do SDS-a in njihovega poglavarja Janeza Janše jih imajo pač največ.
Sam imam svoje kriterije, po katerih, čisto zase osebno, ocenjujem vlade. To je ločeno od tega, kako jih ocenjujem glede na to, kako krmarijo v bazenu politične komunikacije, kako so sposobne nagovarjati volivce. Slednje je pač nekaj takšnega kot politični šport. Lahko rečete, da je to podobno, kakor če bi spremljali nogometno tekmo in potem komentirali posamezne poteze igralcev, postavitev ekip in tako dalje.
Na prvo mesto večinoma dajem socialistične ukrepe na področju plač, pokojnin, socialne pomoči. Torej, da so minimalna socialna pomoč, minimalna pokojnina, miminalna plača dostojne. To so temelji, na katerih stoji blagostanje tistih v družbi, ki so bolj pri dnu, ki jim iz tega ali onega razloga ni uspelo dobiti dobro plačane službe, čeprav pridno delajo leta in leta in čeprav brez njih nič ne bi delovalo. Pod vplivom Levice gremo tukaj, vsaj zame, po pravi poti.
Tukaj je pomembno seveda tudi, da se v javnem sektorju vzpostavijo pravična razmerja. Ne more biti tako, da minimalna plača požira večino razredov in da so vsi na istem. Razmerje 1 proti 7 je sprejemljivo, lahko bi bilo še mnogo slabše. Sam bi z lahkoto živel v sistemu, kjer bi bilo razmerje 1 proti 3, ampak zavedati se moramo, da kot družba vedno bolj težimo k temu, da je pohlep glavno gonilo razvoja in da tisti z veliko bolestno želijo vedno več, ne da bi se čisto dobro zavedali, zakaj pravzaprav toliko grabijo na kup. Ampak to je druga zgodba. Če bo vladi uspelo reformirati plačni sistem v javnem sektorju, bom to z veseljem pozdravil.
Naslednja je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in preoblikovanje v nekaj bolj pravičnega. Ne zdi se mi pametno, da imajo zasebne zavarovalnice na voljo takšen tok denarja. To se mi zdi pot v Ameriko, v sistem, kjer bo večina zdravstva privatizirana in kjer bodo revnejši ostali brez ustrezne zdravstvene oskrbe, ker si tega preprosto ne bodo mogli privoščiti. Da, jasno je, da tudi država sama ni popolna, da bo vedno ogromno korupcije, napak, ampak na tak način imamo vsak možnost, da nekaj spremenimo na boljše. No, vlada se je končno lotila reforme, čeprav se še enkrat več zdi, da je šlo za hitro reakcijo predsednika vlade, ki ga je na obrate spravila napoved podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak to tu ni tako pomembno. Žoga je v igri, nekaj se dogaja. Najprej je seveda treba ta denar iztrgati iz rok zasebnih zavarovalnic, šele potem bo mogoče ustvariti bolj pravičen sistem. Če bo to uspelo, bom tudi to z veseljem pozdravil.
To vse so premiki, zaradi katerih sem optimističen. Sta pa visoko na mojem seznamu prioritet še zagotavljanje svobode govora in miroljubna zunanja politika. Pri prvem vidim kar nekaj zelo negativnih potez, ki pa so bolj povezane s tem, kako delujejo naši mediji. Če kdo misli drugače, se ga odžene, utiša. So pa na žalost med nami tudi ljudje, ki bi radi zakonodajo, s katero bi se borili proti dezinformacijam in sovražnemu govoru, kar ni nič drugega kot poskus postaviti zakonske okvirje cenzuri. Vsaj sam to tako vidim.
Slovenska politična in medijska elita sta popolnoma podvrženi ameriškemu imperiju. Ni laži, ki jih ne bi podpirali, če gre za interese ZDA. Vojnih hujskačev, rasistov, šovinistov, ki se ne ustavijo pred diskriminacijo športnikov glede na njihovo državljanstvo, ne prenesem. Povrhu gre še za izredno neumne ljudi, ki ne znajo šteti in ne vidijo, kakšno škodo si delamo z gospodarsko vojno proti Rusiji in da prave vojne proti Rusiji, Kitajski in večini sveta, ki ima zahodne arogantnosti že vrh glave, ne moremo zmagati. Da ne govorimo o prav nagnusnih manipulacijah, ko se trpljenje Ukrajincev vsak dan poudarja, žrtev ukrajinskega skrajnega nacionalizma pa ne vidi. Na tak način se prodaja pravljice o demokratični in svobodni Ukrajini, molči pa o medijski cenzuri, preganjanju opozicije, verskem zatiranju in poskusih kulturnega genocida nad ruskim prebivalstvom. Nimam dvoma, da ko bo prišel čas za vojno s Kitajsko, bodo isti ljudje podobno slepi za realnost. Tega seveda ne morem podpirati in od mene pričakovati, da jih bom na volitvah podprl, tudi ne. Pa lahko še toliko strašijo pred Janezom Janšo.
Še ena tema je, ki me vedno bolj moti. To je energetska politika. Imeli bi zeleni prehod, ampak nekateri se očitno ne zavedajo, na čem temelji delovanje moderne družbe. Brez NEK 2 ne bo šlo. Solarni paneli in vetrnice seveda ne bodo dovolj, da pa bi postali povsem odvisni od uvoza elektrike, tudi ni najbolj pametno. Toda, kaj počne slovenska vlada? Nič ni videti, čas pa se izteka. Ne pozabimo, da je med nami veliko ljudi, ki verjamemo, da bomo kmalu ugasnili TEŠ 6.
Moja ocena vlade je 2/5. Do konca leta se lahko dvigne na trojko, če bo uspela reforma plačnega sistema v javnem sektorju in bodo vidni prvi nastavki reforme zdravstvenega zavarovanja.
Jinov svet 