Spomnimo, da je večina ukrajinskega žita šla v bogatejše države, tudi v Evropo, kjer je ponekod končala kot krma prašičem.

Rusija je od sporazuma o izvozu ukrajinskega žita odstopila, ker Ukrajince krivi, da ga je Ukrajina izkoriščala za napade na ruske vojaške in civilne cilje, prav tako pa zahod ni bil pripravljen narediti koraka naprej in upoštevati ruskih zahtev, vsebovanih v sporazumu.

Po včerajšnjem ukrajinskem napadu na krimski most, so ruske zračne sile izvedle več napadov na cilje v Ukrajini, tudi na mesto Odesa, kjer se nahaja pristanišče, ključno za transport ukrajinskega žita. Rusom ni treba, da bi preprečili izhod ladij, le te neposredno napadati, lahko le onemogočijo delovanje pristanišč, ali minirajo vode v bližini ukrajinske obale.

Russia's main objections to the grain deal:

The Black Sea Initiative was concluded almost a year ago, on 22 July 2022, and in addition to the export of foodstuffs from Ukraine, provided for the fulfilment of a number of Russian conditions, which have been sabotaged:

🔹… pic.twitter.com/96ukjANTcE

— Mats Nilsson (@mazzenilsson) July 17, 2023

Kolektivni zahod bo ruski odstop od sporazuma izkoristil za še en propagandni napad, češ da Rusi s takšnimi potezami ogrožajo življenja najranljivejših, vendar je problem v tem, da jim bo po globalnem jugu le malokdo verjel. Namreč, vsi so videli, da nikomur na zahodu ni mar za njihove potrebe in je ukrajinsko žito prej služilo zaslužkom zahodnih podjetij.

Po drugi strani se pomen ukrajinskega žita pretirava. Globalna proizvodnja žit je letno 2300 milijonov ton, sporazum o izvozu ukrajinskega žita pokriva le 33 milijonov ton, od katerih jih je 18 milijonov šlo v zahodne države, pod programom Združenih narodov pa v revne države le 720000 ton.

Škodo je utrpelo tudi naše kmetijstvo, ki se spopada z nizkimi odkupnimi cenami.

Vzrok za nastale razmere in tako nizke odkupne cene je uvoz pšenice iz Ukrajine oziroma iz črnomorskega bazena, ki je na srednjeevropskem trgu povzročil kaos. »Po nekaterih podatkih lahko Ukrajina v evropsko skupnost izvozi 20 milijonov ton pšenice. Takšne razmere trajajo že več kot dva meseca, statistika pa kaže, da je v tem trenutku v Evropi še vedno od 30 do 40 milijonov ton lanske pšenice, največ v Romuniji, Bolgariji, Madžarski, Slovaški in Poljski.

Ukrajina je le vir poceni resursov, delovne sile in na žalost pogrešljive moške populacije, namenjene, da umira v vojni z Rusijo. Ni pričakovati, da se bo to v prihodnje spremenilo, tudi če bo dosežen mir in bo to, kar bo pač ostalo od Ukrajine, postalo del EU. Ukrajini je namenjena usoda nekaterih drugih držav vzhodne in južne Evrope.