Bo Francija v Ukrajino poslala svojo vojsko?

Francoski predsednik Emmanuel Macron rožlja z orožjem in napoveduje možnost napotitve vojske v Ukrajino, če bi Rusom uspelo prebiti ukrajinsko obrambo in se približati Kijevu in Odesi. Vse to je čisto mogoče in ves svet spravlja v veliko nevarnost.

Priča smo temu, da Rusija počasi krepi svoje oborožene sile. Nobene potrebe ni za hitro napredovanje na bojišču. Dlje kot ta vojna traja, bolj izčrpana je Ukrajina in z njo tudi države kolektivnega zahoda, ki pridno praznijo svoja skladišča, medtem ko niso sposobne ustrezno povečati kapacitet svoje vojaške industrije.

Na neki točki bodo ukrajinske oborožene sile tako izčrpane, zahodna skladišča pa dovolj prazna, da bo Rusija začela napredovati hitreje. V Moskvi bodo ugotovili, da je prišel čas, ko jih ne more ustaviti niti obsežna konvencionalna vojna z Natom.

V tistem trenutku bo na mizi posredovanje nekaterih držav članic Nata, ali pa celotne organizacije. Govorimo o omejeni intervenciji, s katero bodo v dele Ukrajine poslali svoje sile, katerih naloga bo, da Rusom preprečijo napredovanje. Misel v ozadju bo seveda, da si Rusi ne bodo drznili napasti in s tem povzročiti večje vojne. Šlo bi zamrznitev in dokončno določitev meje med večjo Rusijo in ostankom Ukrajine.

Morda imajo celo prav, a marsikaj je odvisno od tega, kam bodo te vojske šle. Nihče v Rusiji se ne bo posebej obremenjeval nad poljskimi četami v Lvovu, a Romuni in Francozi v Odesi so povsem druga zgodba. To lahko rusko stran prisili, da jih napade in prežene, kar pa potem pomeni razširitev vojne, celo do morebitne uporabe jedrskega orožja.

Če bo prišlo do neposrednega spopada, bomo priča divji mobilizaciji na obeh straneh. V igri bodo ogromne sile, Američani bodo morali v Evropo prepeljati neverjetne količine opreme in mož, pri tem pa bodo tarče ruskih napadov. Rakete bodo letele na cilje v Rusiji in na cilje v državah članicah Nata. Zgodi se lahko, da bodo ruske čete napredovale v Moldavijo in Romunijo, če bo bojevanje nekoliko omejeno na to smer, ali pa celo na likvidacijo baltskih republik, če se bodo te odločile za samomorilske operacije proti samemu ozemlju ruske države. Če bodo Rusi prodrli daleč, ni izključena uporaba zahodnega jedrskega orožja, da bi jih ustavili. Po drugi strani tudi ni izključena ruska uporaba jedrskega orožja po napredujočih zahodnih vojskah, če bi se tem uspelo dovolj hitro mobilizirati in napredovati dovolj globoko v rusko ozemlje.

Je jedrsko vojno mogoče omejiti? Mogoče. Bombe bi uničile širok pas vzhodne Evrope, medtem ko bi ZDA in Rusija ostali nedotaknjeni.

To je nevarnost, vendar pa obstaja tudi druga možnost. Rusi se zavedajo, da te vojne ne smejo dobiti čez noč, da je potreben čas, da se zahodna vojaška moč skrha in politična volja splahni. Če bo v ZDA za predsednika izvoljen Donald Trump, bodo evropski liberalci doživeli takšen paničen napad, da jih bo minil vsak apetit po večji vojni. Jasno, brez ameriške podpore se bodo Evropejci že težko borili v Ukrajini. Po drugi strani so mogoče evropske politične elite še dovolj pri pameti, da bodo tudi v primeru tvegane intervencije upoštevale, kje se nahaja ruska rdeča črta. Torej, da ne bodo silile v Odeso in se bodo omejile na zahod, potem pa končno predlagale mirovna pogajanja.

Če so še pri pameti. Kdo bi vedel.