Težko spremljam zahodno propagando. Že štiri leta Ukrajina zmaguje, Rusija pa je pred propadom. Vmes so Rusi izgubili milijon vojakov, vse svoje tanke, v Rusiji je zavladala lakota, zdaj niti goriva več nimajo in hodijo peš, da ne govorim o tem, da v boj pošiljajo enote invalidov oboroženih z lopatami.

Na žalost so med nami debili, ki vse to verjamejo. Drugače pa gre samo za delovanje propagandnega aparata, ki mora dajati vsaj videz enotnosti in odločnosti.

Ena izmed ‘avtoritet’, na katere se redno sklicuje propagandni aparat je Carl Bildt. Zagotovo ste ga že zasledili. Človek kar poka od zdrave pameti. Vse ve.

Zdaj je na družbenem omrežju X napisal nekaj, v kar po neki čudni logiki verjame kar nekaj pripadnikov zahodnih političnih in medijskih elit. Ali pa se vsaj dobro pretvarjajo. To je, da Ukrajina zmaguje in je Rusija pred zlomom. Vem, spet.

Menim, da bi bilo za Putina modro, če bi zdaj pristal na premirje z Ukrajino. Morda še vedno verjame, da se bo njegov položaj izboljšal, a tudi ljudje v njegovi bližini začenjajo opažati, da gredo stvari navzdol. Na fronti ni večjega napredka, Ukrajina nadaljuje z napadi na rafinerije, vse večje pa so tudi težave z oskrbo Krima. Vendar – žal moram reči – ni verjetno, da bi Putin popustil. Vsaj zaenkrat ne.

Da to lahko piše ob ruskem zavzetju Konstantinovke, je že nekaj, recimo, zanimivega. Ali pretresljivo neumnega. Ruske oborožene sile počasi napredujejo. Res je, tu in tam Ukrajinci sprožijo lokalno ofenzivo, zavzamejo nekaj ozemlja in potem Rusi tedne in mesece znova osvajajo tisto ozemlje. Pri tem se jim prav nič ne mudi. Čas za Rusijo v tej vojni ni pomemben. Tudi ozemlje ni kdo ve koliko pomembno. Vse kar šteje, je izčrpavanje. Iz leta v leto.

Resnica je, da je ruska vojska v Ukrajini iz meseca v mesec večja. To vedo tudi Ukrajinci. Vendar pa narava vojne ne dovoljuje obsežnih, hitrih prodorov. Napredovanje je pogojeno z logistično pripravo in silovitim delovanjem enot z bezpilotniki, topništva in letalstva. Na ruski strani niso pripravljeni žrtvovati ogromnega števila vojakov, zato raje napredujejo počasi, z enotami, ki večinoma štejejo tri ali šest mož. Zahodni propagandisti medtem bedakom prodajajo iluzije o človeških valovih, čeprav tega nobena stran ne dela.

Poglejte, iz meseca v mesec smo deležni menjav posmrtnih ostankov vojakov. Ukrajinci dobijo nazaj po tisoč mrtvih, Rusi po štirideset ali petdeset. To že kaže na razmerje padlih. Iz dneva v dan smo deležni posnetkov lova na rekrute z ukrajinskih ulic, iz Rusije tega ni. Celo tako zelo ni, da ukrajinski propagandisti zlorabljajo rusko preganjanje ilegalnih migrantov, kar potem predstavljajo kot lov na nedolžno rusko mladino, ki jo prisilno vlačijo na fronto. Ukrajinci so se do zdaj naučili, da morajo nekoliko skrivati vsa tista razširjena pokopališča nad katerimi vihrajo morja ukrajinskih zastav. Podobnih prizorov iz Rusije je bolj malo, četudi žrtve vojne so.

Jasno je, da Ukrajinci izgubljajo več ljudi kot Rusi.

Dober primer, kako se poveličuje ukrajinske napade in zmanjšuje moč ruske reakcije, so napadi na energetsko logistiko. Ukrajinci so pred meseci začeli sistematično napadati cisterne z gorivom na poti na Krim. To je privedlo do pomanjkanja goriva za civilno prebivalstvo in potem do okrepitve obrambe pred brezpilotniki. Toda ruski odziv je bil silovit, začelo se je sistematično uničevanje vseh bencinskih črpalk v dosegu. Le te v vzhodni Ukrajini izginjajo in če bo šlo tako naprej, jih kmalu sploh več ne bo in bo treba gorivo distribuirati na drug način. Seveda o tem naš propagandni aparat ne bo razglabljal, ker bi s tem priznal pomembno dejstvo te vojne: Rusija ima na razpolago večje resurse in lahko močneje udari po Ukrajini, ukrajinski uspehi pa so pogosto le plod silovite domišljije, povezani pa so tudi s prodajanjem vojne zahodnim gospodarjem. Če lahko Ukrajinci dokažejo, da zmagujejo, potem tudi lahko zahtevajo več denarja in opreme.

Če smo že pri opremi. Z vojno proti Iranu so se ZDA znašle v hudih težavah, saj nimajo dovolj prestreznikov za protizračno obrambo. Vsem je jasno, da bodo prej poskrbele za Izrael, ne pa za Ukrajino. Zaradi tega Ukrajincem začenja primanjkovati sredstev za obrambo pred ruskimi raketami, jadralnimi bombami in brezpilotnimi letalniki.

Vrnimo se k Bildtu. Ne vem, od kod neumnost o Putinu imperialistu, ki vojno v Ukrajini vodi proti volji svojega naroda. Ni tako. Putin je zadržan politik, ki vodi vojno izčrpavanja in dopušča zahodno eskalacijo. Ne reagira. Medtem je deležen ogromno kritik, povedanih med vrsticami ali pa celo neposredno, da bi moral delovati bolj odločno in predvsem bolj krvoločno. Obstaja nevarnost, da bosta rusko ljudstvo in elita Putina prisilila v bolj agresiven pristop. Marsikdo v Rusiji ima že namreč dovolj tega, da center Kijeva še vedno stoji in se Zelenski sprehaja po svetu, je pa tudi vedno več zahtev po napadih na cilje v evropskih državah, ki Ukrajino oskrbujejo z orožjem.

In ne, Nata se ne bojijo več. Po tistem, kar so videli na Bližnjem vzhodu, ko je Iran udaril po ameriških oporiščih in se je pokazala nemoč ameriškega vojaškega stroja, se zavedajo, v koliko slabšem položaju so evropski nasprotniki Rusije. Veliko že govorijo, na pravo vojno pa niso pripravljeni.

Rusija vojne seveda ne izgublja. Zavlačuje jo. Namerno jo zavlačuje. Že zdaj je zahod izčrpan, vedno več je rezov v domačo porabo in preusmerjanja v vojaško indrustrijo, kar prinaša vzpon političnih alternativ. Le kaj bo naslednje leto ali čez pet let, še posebej, če se vojna na Bližnjem vzhodu ne bo končala? Lahko si le mislite.

Medtem pa propagandnega aparata nima smisla spremljati. Resnice ne bodo povedali. Temu tudi niso namenjeni. Njihov cilj je oblikovanje javnega mnenja, če pa to ne gre, vsaj demoraliziranje notranje opozicije.