Priljubljena ruska risanka Maša in medved gre v nos Ukrajincem. V nos gre tudi nekaterim britanskim poslancem, ki bi radi nedolžne zahodne otroške duše zavarovali pred rusko propagando. Ustavili izraze ruske mehke moči. Onemogočili predvajanje risanke na pretočnih platformah.

Mogoče bo potem Ukrajina končno zmagala v vojni. Kdo bi vedel, če ni ravno prepoved ruskih risank tisto sredstvo, ki bo ustavilo rusko vojsko, potem ko jih petintrideset ali koliko že paketov sankcij ni.

Po eni strani je smešno. Po drugi je tragično. Na koncu pa je predvsem razumljivo. Mehka moč je ključna. Zahodne države, predvsem ZDA, to dobro vedo. Zaradi tega nenehno širijo svojo kulturno in zabavno produkcijo, medtem pa odrivajo ali blokirajo vse drugo. To jim daje veliko vpliva in hkrati omogoča demonizacijo vsakršnega aktualnega nasprotnika.

Kaj naredi ena takšna ljubka risanka, kakršna je Maša in medved? Odpre vrata. Ne ruski vojski. Ne, odpre pogled na Ruse, na navadne in manj navadne ljudi. Da občutek, da pa tam, v tisti sovražni državi, vendarle ni vse sivo in temno in groteskno. Celo lepe risanke imajo. Kaj vse drugega še potem imajo? Mogoče so celo ljudje, takšni kot jaz in ti.

Tega seveda zahodni propagandni aparat ne more dopustiti. Hraniti vas mora s svojimi junaki, v vas mora vzbuditi občudovanje imperija, od New Yorka do Pariza, od Taylor Swift do Harryja Potterja. Zagotovo, še vedno boste občasno imeli občutek, da je imperij zlo, vendar pa ne boste kar vseh Američanov in drugih zahodnjakov označevali za pošasti. Razumeli boste, da so dobri in slabi. Z nekaterimi ste lahko celo prijatelji.

To potem odpre vrata. Omogoča širjenje vpliva. Med prijetne vsebine vam podtaknejo rahlo neprijetne operacije vpliva na javno mnenje.

Zdaj pa pomislite, da bi kaj takšnega lahko počeli Rusi ali Kitajci. Nezaslišano! Potem vas propagandni aparat ne bi mogel od danes na jutri prepričati, da so sovražniki in je v vojni proti njim vse dovoljeno, sploh pa da je treba podpirati vladajoče elite, ki že vedo, zakaj potrebujejo vse tiste tanke in rakete in sankcije in grožnje.

Vse je razumljivo. Načrtno se briše vsako kulturo, vsako zabavno industrijo, ki ni del imperija. Še sreča, da na trgih naših mest ne kurimo Dostojevskega in Tolstoja in iz gledališča naganjamo Čehova. Še sreča. Bi se našel kdo, ki bi to podprl.