Doživljam deja vu. Bili smo že v podobnem položaju. Leva opozicija na nogah, napovedi o skorajšnjem zlomu in padcu Janševe vlade. Nekateri so širili fantastične scenarije o sesutju koalicije od znotraj, češ da bodo zaradi pritiska poslanci začeli bežati, drugi so na kolesih sanjali o pritisku ljudstva, ki bo kmalu odnesla oblast. Protesti in medijski napadi in vojske uporabnikov na družbenih omrežjih, ki so s posmehom in sovraštvom prerokovale spremembe.

To je bilo pod tretjo Janševo vlado. Pod četrto se kaže podobna slika. Dobro, nismo še zares začeli, poletje je, ljudstvu se ne da, politikom tudi ne preveč, ampak bo že prišla jesen.

Saj ne, da bi se levica obnašala kaj drugače od desnice. Še kar dolgo sem prenašal vse hujskanje, vse črnoglede napovedi, vse posmehovanje in sovraštvo, ki so ga širili iz opozicije proti vsakokratni vladi, ki ni bila njihova, torej Janševa. Grozili so z ‘ljudstvom’, celo z oboroženim odporom. Nič se ni zgodilo, zato sem jih začel ignorirati, aktivno blokirati.

Dokler imaš večino v Državnem zboru in nadzor nad represivnim aparatom, oblasti na ulici ni mogoče kar tako zamenjati. Preprosto je lajati po spletu, pozivati na proteste, celo groziti, dejansko nekaj narediti, torej izvesti nasilen prevrat, pa je povsem druga zgodba.

Ker kaj, jurišal boš na stavbo parlamenta, zavzel vladne prostore? Kaj pa potem? Te ne bodo policija preprosto odstranila, nekdo pa bo potem moral pospraviti posledice tvojega divjanja?

Večinoma so vse kritike, silni zapisi na družbenih omrežjih in v medijih le šum. Ničesar ne spremenijo. Oziroma, vse je odvisno od debeline kože tistih na oblasti in pri nas imamo vedno več politikov, ki jim ni mar, kaj govorijo njihovi nasprotniki. Dobro, v določeni meri gre tudi za politično tehnologijo nižanja podpore vladajočim strankam in pripravi na naslednje volitve, a to je potem znotraj okvirjev demokratičnega procesa.

Me pa vse skupaj moti. Na desnici in na levici. Razumem frustracije in da se je prijetno predajati posmehovanju in žaljenju, toda za družbo kot celoto to ni koristno. Ni koristno niti tistim, ki to počnejo. Ljudi razžira od znotraj, vedno bolj so popadljivi in zakisani. Seveda pa se je nad vsem tem težko pritoževati, če imaš že velik del politične elite, ki se obnaša naravnost pobalinsko, povsem primitivno in takšno obnašanje spodbuja. Predvsem ena politična stranka to počne že trideset let.

Slovenija je razklana, ne obstaja nekaj takšnega kot enotno ljudstvo. Ljudstvo ne bo z vilami razgnalo nepriljubljene oblasti. Oblast se bo menjala z razpadom parlamentarne večine ali na rednih volitvah. Protesti in kritike v medijih bodo nekoliko vplivali na javno mnenje in podporo strankam, še bolj bodo na le to vplivale napake tistih na oblasti, ne bodo pa tako motivirali nasprotnike oblasti, da bodo vzpostavili oborožene strukture, razgnali oblast, njihove podpornike in represivne organe in potem vzpostavili novo, revolucionarno oblast.

Ne v Sloveniji in ne zdaj ali v nekaj mesecih.

Čeprav bomo bržkone naslednja štiri, ali celo osem leta priča nenehnim napovedim, da se bo to kmalu zgodilo.