Lep primer dvoličnosti, s katero mediji in kritiki obravnavajo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je tale zapis v The New York Review of Books. Trump bi naj z militarizacijo ameriške zunanje politike na Bližnjem Vzhodu ogrožal stabilnost regije in zmanjševal ameriški vpliv na njihove zaveznike.

Kako prosim?

Resnica je takšna, da ZDA pod Trumpom samo nadaljujejo tam, kjer je končal Obama. Ni Donald Trump destabiliziral Bližnjega Vzhoda, ni novi ameriški predsednik začel pošiljati orožja skrajnežem v Siriji in podpirati Saudsko Arabijo pri njenem obračunavanju v Jemnu. Ni Trump izvedel invazije v Irak, niti ni Trump začel z napadi z brezpilotnimi letali. Obama, ki je na nek nedoumljiv način celo dobil Nobelovo nagrado za mir, je načeloval veliki razširitvi napadov z brezpilotnimi letali. Žrtve so bile številne, od Somalije do Pakistana, od Jemna do Afganistana. Da ne govorimo o grehih njegovega predhodnika, Georga Busha.

Ameriška zunanja politika v muslimanskem svetu je povzročila ogromno tragedij in neokusno je zdaj Trumpa kritizirati, kot da bi se vse slabo začelo z njim. Če ga že kdo misli kritizirati, naj se spomni tudi dejanj njegovih predhodnikov in ga naj ne sodi z nekimi drugimi merili. Drugače je očitno, da gre le za zavajanje, ki nima nobene zveze z realnostjo, vse pa s poskusi, da se Trumpu zbija podpora. Mimogrede, Trump je deležen hudih kritik samo zato, ker si želi dobrih odnosov z Rusijo. Nekaj, kar razburja tiste, ki hočejo odnose čim bolj poslabšati, tudi če bi to na koncu lahko privedlo do vojne.