Smo tik pred večjo vojno na Bližnjem Vzhodu? Premeščanje sil v regijo je v polnem teku

Sirske vladne sile so ob podpori ruskega letalstva že skoraj povsem osvobodile območje Vzhodne Ghoute na vzhodu Damaska. Ostalo je le predmestje imenovano Duma, kjer se je zapletlo, saj uporniki niso bili pripravljeni sprejeti sporazuma o umiku, kakršnega so pred njimi po Siriji sprejeli že mnogi drugi. Zaradi tega so sirske sile začele z novo ofenzivo, ki jo je zapletalo dejstvo, da so uporniki v rokah imeli na stotine talcev, ugrabljenih Sircev iz vasi pod nadzorom vlade. Kljub temu se je tudi na tej fronti premikalo, saj je upornikom bilo jasno, da ne morejo več zmagati.

Bil je to tudi čas, ko je ameriški predsednik Donald Trump razmišljal o umiku ameriških oboroženih sil iz Sirije. S porazom glavnine sil Islamske države in s pogovori med voditelji Irana, Rusije in Turčije o usodi Sirije, je postalo jasno, da je prostora za Američane v državi vedno manj. Ni bilo težko napovedati, da bodo Trumpu  ta umik skušali preprečiti.

Potem je v medijih počilo, da je v Dumi prišlo do napada s kemičnim orožjem, v katerem bi naj bilo ubitih več deset ljudi. Posnetki so obkrožili svet. Zahodni mediji so pograbili zgodbo, takoj zatem zahodni voditelji. Čeprav je bil sam napad sumljiv, jim to ni preprečilo, da ne bi takoj s prstom pokazali na sirsko oblast in potem tudi na Rusijo. Oglasil se je tudi ameriški predsednik in zagrozil s hudimi posledicami. To eno leto po podobni epizodi, ko je dal nad sirsko letalsko oporišče izstreliti nekaj deset manevrirnih raket, ki sicer niso povzročile veliko škode. Tudi tedaj v odgovor na napad s kemičnim orožjem.

Zdaj se proti Siriji valijo vojaške sile in razmere se zaostrujejo. Debatni klub imenovan Varnostni Svet Združenih Narodov pričakovano ni našel soglasja. Predlog ZDA je potopila Rusija, predlog Rusije ZDA. Američani so si seveda v svoji maniri vzeli pravico, delovati tudi mimo Združenih Narodov. Trump je napovedal, da bo odločitev sprejel v kratkem.

Poročilo o ameriških silah v regiji


Ure minevajo, napada ni. Ruske oborožene sile v Siriji so v bojni pripravljenosti. Bojna letala oborožena s protiladijskimi raketami letijo nad obalo, v preteklih dneh so celo izvedla nizki prelet ameriške in francoske ladje, oborožena seveda. Vse ruske ladje v njihovem oporišču v Tartusu so izplula. Širijo se govorice, da so Rusi Iran zaprosili za letalsko oporišče, tudi, da so bombniki ves čas v zraku, celo, da so podmornice nosilke jedrskih raket izplule. Američani so po drugi strani proti Siriji iz Norfolka odposlale letalonosilko s spremljevalnimi ladjami; prispela bo nekako v dvanajstih dneh. Francozi bi naj svoja letala poslali na Ciper. Saudijci so pokazali pripravljenost, da sodelujejo v koaliciji proti Siriji.

Zdi se, da se čas za hiter, simboličen napad podoben tistemu izpred leta dni, izteka. Nekaj večjega se pripravlja, za kar pa je potrebno ves časa. Po drugi strani skušajo Rusi s svojimi premiki in izjavami Američane prepričati, naj napada ne izvedejo.  Jasno je, da bi napad bil omejen na sirske oborožene sile in mogoče tudi na Irance v državi, a Rusi imajo v Siriji okoli 6000 vojakov, ki so pogosto po sirskih vojaških oporiščih in pomešani med sirske vojake. Zelo hitro bi lahko bili v napadu ubiti ruski pripadniki oboroženih sil, Rusi pa opozarjajo, da bi v tem primeru za tarčo vzeli letala in ladja, od koder bi napad prišel.

Rusi bi bili v primeru spopada z Američani in njihovimi zavezniki v podrejenem položaju, saj imajo v Siriji na voljo le nekaj deset letal, protiletalsko obrambo, ki utegne res biti najboljša na svetu, a je številčno omejena in ladjevje, ki se številčno tudi ne more primerjati z vsem, kar lahko vržejo proti njim. Vojne si ne želijo. Zdi pa se, da si že dolgo vojno, ki bi ponižala Ruse, želijo na zahodu. To je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj so ameriški mediji tako enotno udarili po Trumpu in zakaj so podpirali Hillary Clinton, ki bi do enake situacije, s kakršno smo soočeni zdaj, kot predsednica prišla že mnogo prej. Da je temu tako, da se namerno zaostruje odnose z Rusijo, dokazuje tudi primer zastrupitve bivšega ruskega tajnega agenta v Veliki Britaniji, ki je čudežno preživel napad z najhujšim strupom na svetu. Seveda ruski napad na človeka, ki so ga pred leti imeli v zaporu in bi ga lahko ubili, če bi hoteli, v letu ko je na sporedu svetovno prvenstvo v nogometu v Rusiji, ne bi imel nobenega smisla, prav tako pa ni nobenega dokaza, za njihovo vpletenost, a primer so Britanci izkoristili za mobilizacijo zaveznikov in izgon ruskih diplomatov.

Podobno je v primeru napada s kemičnim orožjem v Siriji. Nobenih dokazov, a resnica tu seveda ni pomembna.

Težko je napovedati, kaj se bo zgodilo. Ameriški predsednik pošilja mešane signale, hkrati pa zaostruje s kopičenjem sil, a spomniti se moramo Severne Koreje, kjer je bilo podobno, a se na koncu ni zgodilo nič, saj so Američani spoznali, da bi napad bil preveč tvegan. Mogoče bo tako tudi tokrat. Če bo do napada res prišlo, se utegne vse zelo slabo končati. Rusi res nočejo vojne, a so še kako sposobni potopiti kar nekaj nasprotnikovih ladij in z raketami zasuti ameriška oporišča v Siriji in tudi drugod v regiji, ne vemo pa niti, kako se bo odzval Iran, ali njihov zaveznik Hezbolah. Uporaba jedrskega orožja se zdi izključena. Za zdaj.

Najbolje bi jo odnesli, če bi napad ZDA in zaveznikov bil res tako natančen, da pri tem ne bi bilo mrtvih Rusov, ti pa bi se sprijaznili z izgubo obraza in ne bi mignili s prstom, da bi pomagali svojim zaveznikom, vse v upanju, da napad ne bi imel katastrofalnih posledic za vladne sile in bi te lahko potem nadaljevale s premagovanjem upornikov. V smislu, da ni tako hudo izgubiti nekaj bitk, če na koncu vseeno dobiš vojno. Tako so ravnali lansko leto, prav tako niso reagirali na izraelski napad na sirsko letalsko oporišče pred dnevi.

Toda, vprašanje je, če je to za Ruse sploh možnost, glede na to, da kaže na obsežnejši napad in na vse, kar so investirali v Sirijo. Razumeti je treba tudi, da Rusi vedno bolj razumejo, da se proti njim vodi vojna na številnih področjih in da tudi, če sirske zaveznike pustijo na cedilu, to ne bo pomenilo, da bo s tem prišlo do otoplitve odnosov z zahodom. Ne, kmalu se bo našlo novo žarišče in zgodba se bo ponovila.

Advertisements