Ponoči so ZDA ob podpori Velike Britanije in Francije izvedle napad na cilje v Siriji, da bi po njihovih besedah uničili objekte, kjer bi lahko proizvajali kemično orožje. S tem bi naj sirski režim kaznovali  za očitan napad s kemičnim orožjem v Dumi, na vzhodu Damaska.

Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je bilo izstreljenih več kot 100 manevrirnih raket in raket zrak zemlja,  sirska protiletalska obramba pa jih je sestrelila 71. Po poročanju sirskih medijev je bila škoda majhna, smrtnih žrtev med vojaki in civilisti ni bilo. Napadi so se izognili delom države, kjer bi lahko prišli v stik z rusko protiletalsko obrambo, tako da ta ni reagirala.

Če navedbe o številu sestreljenih raket držijo, se moramo vprašati, kako je to možno. Da je žrtev malo, je razumljivo, saj so Sirci imeli dovolj časa, da umaknejo svoje vojake iz območij, kjer so pričakovali napade, Rusi pa so z njimi tudi delili informacije, kam je napad usmerjen. Kljub temu pa je zanimivo, da je sirska protiletalska obramba, oborožena s starejšimi sovjetskimi sistemi S-125, S-200, 2K12 Kub in Buk, kljub temu uspela popolnoma obraniti nekatere cilje.

Kaže, da so Rusi investirali velika sredstva v posodobitev sirske protiletalske obrambe in urjenje vojakov, tudi če jim niso dobavili novejših sistemov. Tako postane tudi bolj razumljivo, da si tudi Izraelci ne upajo več tako samozavestno poleteti nad Sirijo in rakete raje izstreljujejo z ozemlja sosednjega Libanona. Mimogrede, Sirci trdijo, da so po nočnem napadu sestrelili izraelsko brezpilotno letalo, ki naj bi prišlo oceniti posledice.

Vojaško je bil napad ZDA, Velike Britanije in Francije povsem nesmiseln. Nobene prave škode niso povzročili in kot kaže, tega niti niso nameravali. Z okoli sto raketami je to pač težko, tudi če bi večina zadela svoje cilje in če med temi cilji ne bi bilo veliko že zdavnaj praznih objektov. Vidi se, da so ruske grožnje vendarle zalegle in so naredili vse, da ne bi slučajno prišli v stik z ruskimi oboroženimi silami in tako še bolj zapletli situacije. Napad ima smisel samo kot sporočilo zahodni javnosti, da so ZDA le storile nekaj v vojni v Siriji. Navsezadnje se lahko hvalijo, da so izstrelili dvakrat več raket, kot pri lanskem, prav tako neučinkovitem napadu na sirsko letalsko oporišče.

Rusi in Iranci ostro obsojajo napad zahodnih zaveznikov na Sirijo, toda resnica je takšna, da je šlo le za predstavo brez večjih posledic. Sirske oborožene sile niso utrpele škode in bodo lahko nadaljevale z osvajanjem preostalih uporniških ozemelj. Zaradi tega lahko upravičeno upamo, da razen ostrih besed, posledic ne bo. Rusi so že tako dokazali, da so še kako sposobni prenesti takšne majhne udarce in zasledovati večje cilje, Iranci pa bi tudi morali premisliti, ali se jim splačajo povračilni ukrepi. Oboji so tega seveda sposobni, a racionalno to ne bi bilo.

Tisti, ki so ameriškega predsednika Donalda Trumpa do zdaj silili v obračun v Siriji, niso tako neumni, da ne bi vedeli kako neuspešen je bil nočni napad. Seveda se bodo zahodni mediji morali vsaj delno pretvarjati, da je bil ta uspešen in hvaliti Trumpa za njegovo ‘odločnost’, toda slej ko prej se bodo kritike vrnile, pritiski pa tudi. Vprašanje, če je zdaj še sploh možno, da Američani umaknejo tistih 2000 vojakov, ki jih imajo v Siriji. Zavedati se moramo tudi, da večje ameriške sile še vedno plujejo proti vzhodnemu Sredozemlju. Novega napada s kemičnim orožjem ni težko proizvesti in zanj obtožiti sirske oblasti in velika možnost je, da se bo to zgodilo, ko bodo sirske vladne sile začele z odločnejšo ofenzivo na jugu države.

Nevarnost še ni minila.