Dolgo pričakovana ofenziva proti upornikom je v teku in vladne sile so že dosegle pomembne uspehe, pri tem pa so osredotočene na vzhodni del območja, kar kaže na to, da skušajo čim bolj zmanjšati, ali vsaj preložiti morebiten konflikt z Izraelom.

Ob tem ne gre spregledati dejstva, da se prav na izraelski meji nahaja enklava pod nadzorom Islamske države, zoper katero Izraelci ničesar ne ukrenejo. Že dolgo je jasno, da jim je bolj po volji obstoj skupin skrajnežev, kot zmaga sirske vlade.

Stanje na bojišču 26. junija (via Petolucem)

Američani so se odpovedali upornikom, ki so jih sami pomagali dobro oborožiti. Da je temu tako, kaže že odnos zahodnih medijev, ki se tej ofenzivi ne posvečajo, tako kot so se tistim v Alepu in Vzhodni Ghouti. Očitno je, da Američani nimajo nobenega intersea, da se o tem govori in ker večina zahodnih medijev od njih le prepisuje, tudi drugod vlada tišina. Po Trumpovem napadu na cilje sirskih oboroženih sil, se je tudi izkazalo, da so le te sposobne sestreljevati ameriške manevrirne rakete in  preživeti ameriške napade. No, številni ameriški napadi v zadnjih letih niso uspeli ustaviti napredovanja sirskih vladnih sil ob pomoči iranskih prostovoljcev in ruskega letalstva in ponovitev le teh  na tem območju ne bi prevesila tehtnice na stran upornikov.

Pravo vprašanje je, kaj se bo zgodilo, ko bodo sirske vladne sile začele zavzemati ozemlja ob meji z Izraelom. Tedaj se bo izkazalo, ali bodo ruski poskusi preprečiti večji spopad s tem, da se s tega bojišča umakne iranske borce in borce Hezbolaha, imeli uspeh.