S tem ni nič narobe. V resnici razumem, oziroma vsaj skušam razumeti, s kakšnega stališča deluje predsednik republike. Pahor bi pač rad povezoval in kaj bi v njegovih očeh bilo bolj povezovalnega, kot nastanek velike koalicije, ki bi vsebovala SDS pod Janezom Janšo in še kakšno izmed strank, ki zdaj odločno zavračajo sodelovanje z njim. To ni ne prvič in ne zadnjič, ko se predsednik republike trudi, da bi dosegel nekakšno spravo v političnem prostoru.

Razumem, a se ne strinjam. Po mojem mnenju so pač vedno nekje meje, do kod je mogoče razumevajoče odpuščati napade nase, širjenje laži in zlobe in onkraj katerih nastopi čas za odločen ne, tudi če to za državo pomeni politično nestabilnost.

Priznam, da me sploh ne skrbi ugled države, če bi predsednik vlade postal Marjan Šarec, kot v Delu piše Peter Rak. V svetu Trumpov in Junckerjev? Resno?

Vendar v ozadju verjetno ni zgolj Pahorjeva naklonjenost do Janše in želja po preseganju političnih in ideoloških delitev, pač pa je morda njegov osrednji motiv preprečiti Šarcu pot do funkcije premiera. In tukaj Pahorjevi pomisleki nikakor niso neumestni. Če so nekateri pripravljeni za predsednika vlade sprejeti kogarkoli, samo da ne bi vladal Janša, bi morali biti drugi, ki si želijo vsaj minimum politične kvalificiranosti in kredibilnosti, zelo zadržani. To velja tudi za predsednike strank, kjer se zdi prav neverjetno, da nimajo nobenih pomislekov, da bi bil njihov šef politični novinec takšnega kova kot je Marjan Šarec.

Rak meni, da bi se nam lahko zaradi Šarčeve preteklosti v tujini posmehovali. No, kdo bi se lahko zaradi kakšnih obtožb na račun Janeza Janše tudi zgražal. Šarec tudi ni nek politični analfabet, navsezadnje ima izkušnje z vodenjem iz Kamnika, ki ni najmanjše slovensko mesto, počasi pa se bo tudi priučil posla na državni ravni. Njegovo sposobnost bomo, če bo postal predsednik vlade, ocenili čez kakšno leto ali dve. Upam, da nihče ne trdi, da ker država potrebuje izkušene ljudi, to pomeni da so za predsednika vlade primerni samo stari obrazi, izkušeni politični mački.

Nazaj k Pahorju. Ne podpiram napadov nanj, niti obtožb, da je zato, ker si srčno želi politične sile spraviti pod eno streho, verjetno zato, da bi dolgoročno preprečil hujši, morebiti celo nasilni spopad med njimi, že kar naenkrat Janšev človek. Toda, kot rečeno, se z njim ne strinjam. Sicer pa ni nič narobe s tem, če Janez Janša prvi dobi možnost sestave koalicije.  Naj dokaže, da ima večino v Državnem zboru, kar je na koncu dneva edino pomembno in edino merilo, kdo je pravi zmagovalec volitev. Če mu to ne bo uspelo, bo nalogo prevzel kdo drug in če tudi tistemu ne bo uspelo, bomo bržkone šli na nove predčasne volitve, kjer se pa nič takšnega ne bo spremenilo in bomo spet soočeni s podobnim zapletom.