ZDA stiskajo obroč okoli islamske republike. Indijo skoraj že prepričali, naj ustavi uvoz iranske nafte

Američani mislijo resno z uničenjem islamske republike Iran. Na vseh frontah pritiskajo z novimi sankcijami in prav grozijo vsem državam, ki z Iranom sodelujejo.  Mnoge se v strahu pred posledicami uklanjajo.

Očitno bo med njimi tudi Indija, kamor Iran izvaža del svoje nafte.  Po eni strani so Indijci zatrdili, da se bodo držali le sankcij, ki jih bodo uvedli Združeni narodi, a po drugi strani je vlada rafinerije opozorila, naj bodo pripravljene na morebiten šok in preusmeritev na druge vire kot Saudsko Arabijo in Kuvajt. Iran je za Indijo tretji največji dobavitelj nafte, za Irakom in Saudsko Arabijo. Ker gre pri ameriških pritiskih tudi za finančne ovire, to obe državi sili k uporabi alternativnih plačilnih sredstev.

Ameriški predsednik Donald Trump je enostransko odstopil od jedrskega sporazuma z Iranom, ki je bil sprejet leta 2015 in ponovno uvedel sankcije, od držav, ki iz Irana dobivajo nafto pa Američani zahtevajo, da s tem prenehajo do novembra.

Iran bodo nove sankcije zagotovo prizadele, kar je tudi namen, saj je očitno v ozadju želja, da se zmanjša iransko vlogo v regiji, mogoče pa sproži dovolj nezadovoljstva v državi za barvno revolucijo, ki bi na oblast pripeljala prijateljski režim, ali pa jo vsaj pahnila v razsulo, podobno kot se je to zgodilo Libiji.

Medtem ko ni veliko možnosti, da bi se sankcij proti Iranu držale države kot Turčija, Rusija in Kitajska, vse z ne pretirano dobrimi odnosi z ZDA, je Indija druga zgodba. Indijci so tradicionalno imeli dobre odnose z Rusijo in slabe s Kitajsko, predvsem zaradi nerešenih mejnih vprašanj in kitajskega zavezništva s Pakistanom. Zaradi tega ni presenetljivo, če želijo imeti dobre odnose z ZDA, kar odpira vrata gospodarskemu sodelovanju in dostopu do ameriške tehnologije, mogoče pa tudi do nakupov naprednega ameriškega orožja. Iran je za Indijo, katere gospodarstvo iz leta v leto skokovito raste, BDP je dosegel 2600 bilijonov $ (več kot Francija), po kupni moči pa 9500 bilijonov $, le drobiž. Mimogrede, to je tudi razlog, zakaj se bo večina Evropejcev, kljub mamljivim poslovnim priložnostim, raje izognila trgovanju z Iranom in popustila ameriškim pritiskom. Škoda je pač lahko mnogo večja, kot koristi.

Advertisements