Assasin’s Creed Odyssey je računalniška igra postavljena v antično Grčijo. O tem, kako zgodbe vplivajo na to, kako vidimo svet, sem že pisal. Jasno je, da ustvarjalci zgodb to počnejo ves čas. Toda, kdaj prestopijo mejo dobrega okusa? Kdaj začnejo zavajati, da bi promovirali recimo multikulturalizem?

Osebno mi ni posebej mar, kakšne barve kože so igralci in če recimo Ahila v obleganju Troje igra temnopolti igralec, kakor mi tudi ni bilo mar, da je glavno junakinjo predelane japonske mojstrovine Ghost in the Shell igrala belka. Najbolj pomembno je, da je zgodba dobra in ne postane žrtev ideologije, kakor se je recimo zgodilo v skoraj povsem negledljivih nadaljevanjih Vojne zvezd.

Toda, po drugi strani bi vseeno želel, da se recimo antično Grčijo predstavi bolj takšno, kot je bila, tudi če to pomeni, da v njej ne bo ogromno temnopoltih likov. Zakaj ne bi raje ustvarili igre, ki bi se dogajala v kraljestvu Ashanti, kjer bi bili vsi temnopolti? Po uspehu Črnega panterja smo ugotovili, da se tudi to da in da ni treba v neskončno reciklirati večini dobro znane evropske zgodovine. Če želite promovirati sobivanje različnih kultur in spoštovanje raznolikosti, lahko zgodbo prestavite v prihodnost, kakor to stori Mass Effect Andromeda. S tem ni nič narobe in meni osebno je zelo všeč. Zakaj bi svojo ideologijo prelepili čez povsem drugačen svet, kakršen je bil grški?

To ni tako nedolžno, kot se zdi. Hkrati je tukaj veliko dvoličnosti. Na eni strani politične ločnice se za problem naredi, če belopolti igralec igra temnopolto osebo, na drugi strani pa, če temnopolti igralec igra belopolto osebo. Pač, kulturna vojna na svojem vrhuncu.

Dobro si je ogledati spodnji komentar igre Assasin’s Creed Odyssey, s katerega ostrino se sicer čisto ne strinjam, ampak v bistvu ima v marsičem kar prav. Ob tem seveda razmišljam o tem, kako bi ena stran v tem spopadu antične Grke naredila za multikulturno utopijo, kjer so ženske in moški enakopravni, druga stran pa se zavzema za resnico predvsem zato, da bi tukaj in zdaj nasprotovala svojim ideološkim nasprotnikom in lažje promovirala svoje, bolj konservativne poglede na svet.

Seveda. Ljudem svetujem, da v filmih, serijah, knjigah in igrah predvsem uživajo in ne iščejo vedno samo razlogov za zgražanje. To namreč ni zdravo.