Menim, da pozivanje Srbije, naj se po obisku ruskega predsednik v Beogradu izjasni, ali je za Evropsko Unijo ali za Rusijo, kakor je to  storil slovenski zunanji minister, Miro Cerar, nima smisla. Navsezadnje je Slovenija tista država v Uniji, ki ima dokaj dobre odnose z Rusijo in ki je, kakor je pravilno poudaril šef srbske diplomacije, Ivica Dačić. delala na tem, da se ameriški in ruski predsednik srečata prav v Sloveniji.

Danes in jutri se v Srbiji na obisku mudi predsednik Borut Pahor.

Slovenski zunanji minister je svoje pomisleke izrazil na parlamentarni seji odbora za zunanjo politiko. Dotaknil se je tudi notranje nestabilnosti v Srbiji, ki jo pretresajo protesti in dejal, da upa da bo to na svojem obisku izrazil tudi Pahor.

Je mar Slovenija policist Balkana, da bi drugim državam v imenu EU in interesov nekaterih večjih sil predpisovala, kako se obnašati? Mar ni mnogo bolje, da se drži politike nevmešavanja in odprtih vrat? Srbija je pomemben trgovinski partner in odnosi s to državo so dobri. Državi lahko le pridobita od poglobljenega medsebojnega sodelovanja. Po drugi strani so notranjepolitične razmere v Srbiji zapletene in ali se res moramo postaviti na stran opozicije, glede na to, da je predsednik Aleksandar Vučić bil izvoljen?

So tisti, ki trdijo, da mora Slovenija imeti aktivno zunanjo politiko, pod tem pa razumejo predvsem prenašanje sporočil velikih, v zameno za pokroviteljsko trepljanje po ramenu, češ, zdaj ste pa relevantni, zdaj imate težo na mednarodnem parketu. Če bi se to vsaj poznalo recimo v sporu s Hrvaško.

Takšne pohvale so nepomembne. Kar šteje na koncu dneva je, koliko vrat lahko diplomacija odpre našemu gospodarstvu. Da, zavezništva so pomembna, ampak zavedati se je treba, da bo naša država za velike sile vedno drobiž. Bolje je kdaj pa kdaj dobro besedo zastaviti za kakšno manjšo državo in z njimi negovati stike. Rusija ali ZDA vas hitro pozabijo ob vseh svojih težavah, kakšna Češka ali Srbija pa se vas kdaj še spomni.