Američani še niso odnehali s poskusi čim bolj oslabiti uporno državo v latinski Ameriki in povzročiti padec oblasti. Gospodarske sankcije proti Venezueli so vedno hujše in so se že sprevrgle v embargo in pomorsko blokado. Venezuelo ZDA obravnavajo podobno, kot Severno Korejo, Iran in Kubo.

V sredo so ZDA v panamskem kanalu zasegle ladjo, ki je v Venezuelo prevažala 25 ton izdelkov iz soje. Spomnimo se, da so Američani, na vrhuncu protestov, s katerimi so hotele ustoličiti samozvanega predsednika Guaidoja, na pot poslale tovornjake s humanitarno pomočjo, ki pa so jo Venezuelci na meji zaustavili. Pomoč jim je služila kot trojanski konj, dobrobit prebivalstva jim je bila, kot kažejo vedno hujše sankcije, zadnja misel, sicer pa so humanitarno pomoč v državo tako ali tako preko Združenih narodov pošiljale druge države. A operacija je bila uspeh v toliko, kolikor so lahko prepričali ljudi po svetu, da v Venezueli stradajo in da pokvarjene oblasti nočejo sprejeti nujno potrebne pomoči.

Ali gospodarsko politični sistem v Venezueli, ki ga nasprotniki tako radi označujejo za socializem, deluje, je ob strašnih pritiskih od zunaj nemogoče oceniti. Mogoče bi, če bi državo pustili pri miru in jim ne bi onemogočali svobodne trgovine, stanje bilo mnogo boljše, mogoče bi se sistem kljub temu rušil. Tega preprosto ne moremo vedeti. Vemo samo, da življenja prebivalcev Venezuele nikomur niso mar.

Da bi stvar zanje bila še hujša, so postali talci globalnega spopada med ZDA na eni in Kitajsko in Rusijo na drugi strani, hkrati pa notranjepolitična tema v ZDA, saj ameriški predsednik Trump z njihovim primerom straši pred socializmom, ki bi ga naj hoteli uvesti  njegovi demokratski nasprotniki.