Joker (2019). Vsi smo klovni

Mogoče je bilo filmov o stripovskih junakih preprosto dovolj. Trg je zasičen z raznimi super posamezniki z nadnaravnimi močmi ali s tehničnimi pripomočki, ki jim omogočajo neverjetne podvige. Zadnji film o enem glavnih negativcev v vesolju Batmana, Jokerju, je namreč prej kot film o super junakih, boleča kritika sodobne Amerike.

Povsem razumem, zakaj je bil film še pred predajanjem deležen toliko kritik. Da gre za poveličevanje incelov, saj naj bi prikazoval nasilnega, belega moškega, ki si ne more dobiti partnerke in stopi na pot nasilja, so obtoževali film. Da bodo novega Jokerja lahko pozitivno sprejeli le pripadniki radikalne alternativne desnice. Pojavila so se opozorila, da je film preveč nasilen in neprimeren za družine in da bi lahko bil celo povod za strelske napade v ameriških kinodvoranah.

Na kratko, film je kot mnogi drugi v zadnjem času, postal del kulturne vojne.

Joker ni nič kaj posebej nasilen film. Tistih nekaj smrti je neprimerljivih z grmadami trupel v vsakem drugem akcijskem filmu, ki ga derejo gledati množice in ob katerih veselo grickajo kokice in pijejo Coca colo. Zato so vse kritike zaradi nasilja v filmu neumestne in nepoštene in v resnici preusmerjanje pozornosti. Če te ne moti, da nek super junak na smrt pretepe trideset ljudi in da trupla padajo levo in desno, zakaj te potem moti, če zlikovec na podzemni železnici ubije tri arogantne in nasilne tipe? Je mogoče problem v tem, da so umrli napačni ljudje? Je mogoče problem v tem, da bi v primeru revnega človeka, vsi samo stopili čez njegovo truplo in njegove smrti ne bi niti opazili? Je mogoče v smrti voditelja zabavne oddaje opozorilo, da bi lahko kdaj koga iz sveta medijskih elit doletela boleča kazen za norčevanje iz tistih, ki se ne morejo branit?

Artur Flek je neuspešen stand up komik z psihičnimi težavami, ki živi s svojo mamo. Ima bolezen, zaradi katere se ko je živčen, začne nenadzorovano smejati. Piše se leto 1981 in Gotham je v primežu revščine in kriminala. V ozadju se odvija stavka smetarjev, zaradi katerih se po mestu kopičijo smeti, kar je lep prikaz nedelovanja mesta. Na obrobje potisnjeni Flek je nenehna žrtev okoliščin in svoje bolezni, na koncu pa še krčenja izdatkov mesta, zaradi česar ni več upravičen do zdravil. Vprašamo se lahko, če bi v primeru ustrezne oskrbe sploh stopil na pot nasilja.

V resnici je Joker film pisan na kožo politične levice, socialistov, le da manjka iluzija revolucionarne odrešitve. Počasen potop Arturja Fleka v svet nasilja, ki privede do množičnih nemirov v mestu v resnici nima nobenega smisla. Prav on, klovn, postane simbol upora, a ljudem nima ničesar ponuditi. Nobene pozitivne sile ni na koncu, ki bi produktivno preoblikovala mesto na bolje. Le uničevanje zaradi uničevanja samega. Sprostitev vse nakopičene jeze, ki se je tako dolgo nabirala v ljudeh. Nekaj, kar lahko včasih vidimo po svetu, ko pride do množičnih protestov in se ti prelevijo v besno ropanje trgovin in uničevanje zasebne lastnine. Da, to je turobna misel, da se vsa nakopičena frustracija ob družbeni nepravičnosti na koncu lahko spremeni v velik požar, ki pa v resnici na koncu ničesar ne spremeni. Le žrtve zahteva. Včasih zelo veliko žrtev.

Glede na kritike bi lahko mislili, da je Joker film narejen za alternativno desnico, a v resnici je opozorilo liberalni sredini, okoli katere se vrti ves kapitalistični sistem. Ljudem, ki vedno bolj živijo oddaljeni od nezadovoljnih množic in jih pogosto imajo za manjvredne. Množic, ki jih nagovarjata dve nasprotujoči si alternativi, ena nacionalistično konservativna, druga socialistično progresivna in katerih najboljša predstavnika sta Donald Trump in Bernie Sanders. Mar v vzvišenem odnosu bogatega Thomasa Waynea, očeta kasnejšega Batmana, do Arturja Fleka, ne najdemo odmeva zaničevanja skoraj polovice Amerike s strani Hillary Clinton na predsedniških volitvah 2016? Vemo, kakšen je na koncu bil rezultat.

Ni čudno, da je marsikateri kritik film raztrgal. Gre namreč za enako dinamiko, kot pri nasprotovanju vsem alternativam vladajočemu družbeno ekonomskemu redu. Tu je film, ki opozarja na brezčutnost elit, na nedelovanje sistema in na nevarnost izbruha nesmiselnega nasilja. Film, v katerem je odlično prikazan problem pomanjkanja sredstev za ljudi s psihičnimi težavami, nekaj kar se v ZDA večkrat pokaže v nesmiselnih strelskih pohodih. Ljudje nimajo za zdravila, orožje si pa lahko kupijo.

V vzvišenem pridiganju Thomasa Waynea po umoru na podzemni železnici, dejanju klovna, ki ga kot simbol upora vzamejo množice odrinjenih na rob, češ da gre za anonimnega strahopetca, ki v življenju ni nič naredil iz sebe, lahko zaznamo vso gonjo proti anonimnim trolom na spletu, ki nespoštljivo napadajo vsako avtoriteto. Nesposobna množica bi morala molčati in delati na sebi, da bi lahko enkrat dosegla status, kot ga ima Wayne. To je nasvet, ki ga tolikokrat slišimo od tistih, ki jim je v življenju uspelo, med njimi pa je veliko takšnih, ki jim je uspeh bil malodane položen v zibko. V tem je seveda tista velika laž, da lahko vsak, ki je priden, napreduje do izpolnitve ameriškega sna. Laž, kajti sistem je narejen tako, da bo vedno nekdo zguba, ki mu ne bo uspelo in nad katero se bo potem lahko znašal pripadnik elite, kakršen je Wayne, ki svojo napoved za kandidaturo za položaj župana vidi kot dejanje odrešenika. En takšen pridigar osebne odgovornosti je sicer tudi klinični psiholog Jordan Peterson, čigar sicer dober nasvet, da je najprej treba pospraviti svojo sobo, preden se lotiš reševanja sveta, je zlorabljen za poskus blokade vsakršnega aktivizma za boljši svet.

Joker je odličen film z zelo dobrim glavnim igralcem. Odličen je v prikazu spremembe že tako motenega posameznika v sredstvo nasilne sprostitve nakopičenih zamer. Odličen je v prikazu nepravičnih odnosov med elitami in odrinjenimi množicami. Odličen je v tem, da na koncu ne postreže s posladkanim koncem, ki bi dajal slutiti prihod odrešitelja, v podobi ideologije, organizacije ali posameznika. Na koncu je le svoboda nenehno poniževanega, bolnega človeka, ki nima več ničesar izgubiti. Pesimističen, a realen zaključek.

One thought on “Joker (2019). Vsi smo klovni

Komentarji so zaprti.