Kljub številnim grožnjam, se je iranski napad izkazal predvsem za signal: islamska republika noče po nepotrebnem zaostrovati razmer na Bližnjem vzhodu.

Nekje ob 1:20 po lokalnem času, v enakem času, ko je bil prejšnji teden v Bagdadu izveden ameriški napad na generala Solejmanija, je Iran proti ciljem v Iraku izstrelil rakete. Tarči sta bili oporišče v Erbilu in oporišče Ain al Assad v pokrajini Anbar.

Prvi satelitski posnetki škode na ameriškem oporišču. Dobro so vidni uničeni hangarji, ki so v času napada verjetno bili povsem prazni – vir Planetlabs

Iranska državna televizija je kmalu sporočila, da je bilo v napadu ubitih 80 vojakov ZDA, ali teroristov, kakor so iranski parlamentarci razglasili vse pripadnike ameriških oboroženih sil. Američani in Iračani so po drugi strani kmalu začeli zagotavljati, da med njimi žrtev ni bilo.

Bolj kot ne je zdaj jasno, da je bil iranski napad le opozorilo in da je sporočilo o 80 ubitih Američanih namenjeno domači javnosti. Kot se je izkazalo po satelitskih posnetkih ameriškega oporišča v Ain al Asadu, je bil iranski raketni napad neverjetno natančen in hkrati zelo omejen. Na tem mestu skorajda ne gre več dvomiti, da so Iranci za tarče izbrali tiste objekte, za katere so vedeli, da v njih ni vojakov, vse v želji, da ne povzročijo žrtev. Šlo je namreč za signal, da Iran lahko zadane vsak cilj v regiji in da so ZDA proti temu nemočne, a da hoče vseeno umiriti žogico in noče tvegati vsesplošne vojne.

Zdi se, da kljub svojemu bombastičnemu nagovoru danes popoldan, tudi ameriški predsednik Donald Trump razume to sporočilo. Razen dodatnih sankcij, ni videti, da bi prišlo do nadaljnih ameriških napadov. V tem primeru je Iran obljubil hujše povračilo. Žrtvam se zagotovo ne bodo izogibali.

Glede na to, kako natančen je bil včerajšnji napad, ni nobenega dvoma, da lahko kakšno oporišče preprosto izbrišejo s planeta.

Mogoče nam iransko reakcijo pomaga razumeti dogajanje v Siriji. V Siriji so ZDA večkrat izvedle napade na sirske oborožene sile, še večkrat so to storili Izraelci. Ti napadi niso imeli prav nobenega učinka na razplet vojne in sirske vladne sile so počasi, korak za korakom, zmlele upornike, ki zdaj nadzorujejo le še provinco Idlib in nekaj ozemlja okoli Al Tanfa, kjer so se utaborili Američani. Sirske oborožene sile bi seveda lahko z raketami napadale Izrael, a zgodilo se je celo, da nikoli niso uporabile protizračnih sistemov S-300. V ozadju je dobro premišljena strategija, prav neverjetna osredotočenost na cilj.

Tudi v Iranu se držijo strategije, katere cilj je počasi izriniti Američane iz regije, predvsem iz Iraka. Posamezne žrtve v resnici niso pomembne, pomemben je le končni rezultat. Iran je kljub temu, da bodo Američani vse skupaj predstavili kot svojo zmago, v boljšem položaju. Po napadu na generala Solejmanija se je polje delovanja ZDA v Iraku močno zmanjšalo, politični pritisk za njihov izgon se je povečal, ameriški zavezniki pa prav brezglavo bežijo iz države. Medtem iranski vpliv v Iraku ne doživlja nobene omejitve.

Upamo lahko, da se bodo razmere zdaj umirile, čeprav niso izključeni napadi iranskih zaveznikov na ameriške cilje. Jasno pa je, da se bo boj med Iranom in ZDA nadaljeval in da bo islamska republika naredila vse, da počasi ZDA prisili k umiku.

V dodatno branje: Bo general Solejmani s svojo smrtjo ZDA zadal največji poraz na Bližnjem vzhodu do zdaj?