Demokrati skušajo vse od volitev leta 2016 Donaldu Trumpu zadati uničujoč udarec, ki ga bi stal veliko podpore, če ga že ne bi mogli strmoglaviti z mesta predsednika ZDA. Najprej so nenehno, ob podpori večine medijev, ponavljali obtožbe o ruskem vmešavanju v predsedniške volitve. Ko to ni imelo nobenega učinka, so našli zgodbo o pritiskih na Ukrajino, kjer bi naj ameriški predsednik izsiljeval, da bi se našli dokazi proti njegovemu potencialnemu tekmecu na predsedniških volitvah leta 2020 iz demokratskih vrst, Joeu Bidenu.

Ves ta čas ostaja podpora Donaldu Trumpu stabilna. Napadi nimajo nobenega drugega učinka, razen da se ljudje bolj sovražijo, sprememb v razmerju moči pa ni.  Ameriškega predsednika podpira okoli 45% Američanov, 51% mu jih nasprotuje.  Trump je bil  že v slabšem stanju, ko mu je podpora padla pod 40% in je bila razlika med njegovimi podporniki in nasprotniki 20%.  S takšno podporo ima vse možnosti, da še enkrat zmaga na volitvah, tudi če dobi manj glasov. V ZDA je pomembno, da kandidat osvoji ključne države in si pridobi zadostno število elektorskih glasov. Na volitvah leta 2016 je Hillary Clinton zbrala več glasov, a je bila vseeno poražena.

Kljub napadom, se krepi podpora demokratskemu kandidatu Berniju Sandersu in čisto možno je, da se bo prav on jeseni spopadel s Trumpom. Na nek način je Sanders v enakem položaju, kot Trump. Ni čistokrvni pripadnik stranke, za katere nominacijo se bori, je bolj radikalen v svojih stališčih in predstavlja odmik od ustaljene strankarske politike. Je populist, kot Trump, ki skuša nagovoriti elit naveličane Američane, ki se jim kljub gospodarski rasti življenje ne izboljšuje.

Če bo prišlo do spopada Trump Sanders, bo to velik poraz centra, ameriških elit, ki skozi gospodarstvo, politiko in medije nadzorujejo državo. Bo tudi pokazatelj nezadovoljstva Američanov nad načinom, kako je vodena njihova država. Ker Sanders nagovarja tiste, ki so kljub gospodarski rasti poraženci, obteženi z dolgovi in prisiljeni, da vedno več delajo, da bi  lahko plačali svoje račune in v strahu, da jih bo bolezen finančno povsem dotolkla, bo zelo nevaren tekmec Trumpu. Pričakujemo lahko nenehno smešenje s strani republikancev, češ da Sanders prinaša socializem in primerjave z Venezuelo, a to ne bo delovalo. Odpis študentskih dolgov, dosegljivo zdravstveno zavarovanje in prerazdeljevanje dobička gospodarske rasti od bogatih revnim, bodo poteze močnejše od vseh strašljivih zgodb o napakak socializma.  Nekdo, ki se celo življenje ne more izkopati iz svojih študentskih dolgov in zaradi tega ne more ustvariti družine, bo pač pograbil upanje. Nekako tako, kot je veliko Američanov leta 2016 storilo s Trumpom.