Svetovno znani kanadski klinični psiholog Jordan Peterson je zaradi neuspešnega zdravljenja po Severni Ameriki končal v bolnišnici v Rusiji. Tako je na svojem youtube kanalu pojasnila njegova hčerka Mikhaila. Peterson je v zadnjem letu padel v hudo življenjsko krizo. Pri njegovi ženi Tammy so odkrili raka. Doživel je avtoimunsko reakcijo za hrano in postal je odvisen od pomirjeval.

Petereson je vmes končal na intenzivni negi in dobil še pljučnico,  boril pa se je tudi s samomorilnimi nagnjenji. Zdaj bi naj okreval.

Kdor se je malo poglobil v življenje profesorja Petersona, je znal sklepati, da so njegovi nazori in prepričanja posledica trpljenja in tesnobe, ne obratno. Nobenega dvoma ni, da je velik mislec, ki mu je uspelo pridobiti številne simpatije predvsem na konservativnem delu političnega spektra. A kakor je na žalost zdaj že v navadi, si je s tem nakopal sovraštvo in zamere drugih, ki se niso strinjali z njegovimi sporočili. Še huje, v navadi je tudi, da se v celoti podpira ali zavrača kogarkoli že, pa naj bo to Peterson ali žižek.

Te dni je na družabnih omrežjih veliko posmehovanja na Petersonov račun. Podobno kot Jezusu, se tudi njemu posmehujejo, češ, druge bi reševal, a še sebe nisi zmožen. Ljudje, ki so sposobni takšnega posmehovanja, imajo velik problem v sebi in bi se morali nad seboj zamisliti. Kam jih bo na koncu pripeljajo sovraštvo?

Ne gre samo za Peteresona in za eno stran političnega prostora, za to ali ono ideologijo. Povsod je tako.  Bruhalnikov sovraštva in poniževanja je toliko, da jih je nemogoče vse prešteti. Tiste, ki sovražijo, je na to nemogoče opozarjati, ker takoj napadejo in svoje kritike označujejo za snežinke, preveč občutljive. Kadarkoli so oni sami cilj napadov in se posmeh usmeri v ljudi, ki jih sami spoštujejo, so ravno takšni ljudje najbolj glasni v svojem zgražanju in celo v zahtevah po sankcijah.

Vse je ena zelo grda igra.

Ne, s Petersonom se ne strinjam v vsem. Zagotovo, njegov nasvet, da mora vsak sam najprej pospraviti svojo sobo, se pravi, delati na sebi, da bi potem lahko reševal svet, je pravilen, čeprav delno zavajajoč, ker je veliko ljudi v slabem stanju pogosto zato, ker jih na to obsoja politično gospodarski sistem okoli njih. Ne strinjam se z njim v njegovem zagovarjanju kapitalizma in ostrem nasprotovanju socializmu, ker menim, da poenostavlja in si je kot mnogi na desnici, ustvaril slamnatega moža, po katerem lažje udriha. Nekaj, kar mu je v njunem soočenju nedvomno dokazal Slavoj Žižek.

A da ne bo pomote, za slamnatega moža, o katerem se jim niti ne da preveč razmišljati, so si Petersona naredili tudi na levici, kjer zadnje čase povsod vidijo samo še fašiste. Nekaj takšnega se je, mimogrede, zgodilo tudi Jamesu Damoru.

Uspeh Jordana Petersona je posledica nove dobe, v kateri veliki mediji vedno bolj izgubljajo na veljavi in je mogoče preko spleta, preko družabnih omrežij in preko ponudnikov video vsebin, nagovarjati množice. Peterson je ta val zajahal in uspel in nedvomno je marsikomu spremenil življenje. Kdo ve, če ga njegove težave številnim ne bodo naredile še bolj privlačnega, saj je zdaj nedvomno jasno, da je tudi sam nekdo, ki v zmedenem svetu išče rešitve. Ni pa rečeno, da se bo še vrnil na sceno kot zvezda, kakršna je bil. Njegove zdravstvene težave se za to zdijo preveč resne.