Do konca marca ali v začetku aprila bomo dobili novo, tretjo Janševo vlado. Poteza Marjana Šarca se ni iztekla v predčasne volitve, na kar je skoraj zagotovo računal, ampak v preračunljivo koalicijo SDS, NSi, SMC in DeSUS. Slednji dve sta požrli vse obljube in se v strahu za stolčke in v želji po čim več koristi, odločili da kljub vsem napadom in poniževanju, ki sta ga bili deležni s strani SDS medijskega imperija in njihovih politikov in aktivistov, Janša mogoče le ni tako slab. Mogoče se bo brzdal.

Jasno je, da imajo poslanci vso pravico na polovici mandata sestaviti novo koalicijo. Lahko tudi, če tako želijo, požrejo dane obljube volivcem. Ti jih potem lahko kaznujejo na naslednjih volitvah. V tem primeru čez dve leti. Za SMC je bila po odstopu predsednika vlade izbira huda. Stranka, s skoraj nič podpore, je na predčasnih volitvah tvegala izbris in potem je jasno, da so poslanci iskali izhod, kako se še nekaj časa obdržati v politiki. Resnici na ljubo je Šarec zelo slabo izpeljal svoj premik in se ni pravočasno dogovoril s SMC za skupni nastop na volitvah, ki bi poslancem SMC zagotovil večje možnosti. Zato je bilo stranki, no, vsaj tistemu delu, ki je pomemben, lažje skleniti pakt s SDS. Dve leti sta le dve leti. Pri tem je tudi vprašanje, koga so s tem sploh izdali. Na prejšnjih volitvah so dobili 10 poslancev, to je res, a potem se je njihova podpora sesula. Spremenili so se v interesno skupino nekaj posameznikov, ki hlastajo za zrakom in jim nekoč davno dane obljube, da se z Janšo povezovali ne bodo, ne pomenijo več veliko.

SMC je resnici na ljubo politični zombi. Zelo malo je možnosti, da ji podpora naraste dovolj, da se na volitvah zoper uvrsti v Državni zbor. Podpora v anketah ta hip se namreč zdi bolj posledica zadovoljstva tistih, ki podpirajo SDS, na volitvah bodo pa glasovali za pravo stvar, ne za tega začasnega sopotnika. Če že, potem lahko SMC uspe le, če kot nekakšna podjetniško liberalna stranka najde povsem nove volivce. Tiste, ki so jih imeli leta 2018, lahko kar pozabijo.

Težje kot SMC, je razumeti DeSUS. Aleksandra Pivec je imela lepo priložnost, da zajaha val pozitivnih komentarjev ob svoji zmagi nad Erjavcem in na predčasnih volitvah poveča težo svoje stranke. Še več, ob nizki podpori SAB, bi se lahko znebila nevarnih konkurentov, ki ji skušajo ukrasti del volilne baze. Verjetno Pivčeva upa, da bo s sodelovanjem v koaliciji z Janšo vseeno pridobila dovolj denarja za upokojence, da bo to pretehtalo v njeno korist. Mogoče.

Resnica je takšna, da je Janez Janša nesporni gospodar te koalicije. Ima poslance, ima podporo. SMC ima samo poslance, podpore nima nikakršne. Izsiljevati ne morejo. Janša jim lahko v vsakem trenutku reče, ‘izvolite, gremo na volitve, potem vas več ne bo’. DeSUS je v malo boljšem položaju, a ne veliko.

Stanje v državi je dobro, denarja v proračunu je dovolj, gospodarstvo še vedno raste, kljub nekaterim slabim znamenjem v svetu, brezposelnost je nizka. Vladati v teh razmerah ni tako težko. Ker sta do volitev le dve leti, ne gre pričakovati večjih sprememb, ampak prej nenehno predvolilno tekmo, da ne govorimo o nagrajevanju poslušnih kadrov, ki bodo v prihodnje dobili dobro plačane službe v zahvalo za svoje delo. Čisto mogoče je, da bo država v teh dveh letih mnogo bolj razsipna, kot je bila do zdaj, razen na področjih, kjer krčenje ne more bistveno prizadeti podpore SDS. Zdravstvenega sistema ne bo nihče popravil, dopolnilno zdrastveno zavarovanje ne bo ukinjeno, nekaj bo razbremenitev tistih z najvišjimi dohodki, češ da delo mora biti nagrajeno, upokojenci bodo dobili nekaj drobtinic več, občine bodo dobile več denarja, obrambni sistem skoraj zagotovo tudi.

Nikar pričakovati velikih reform, postavljanja temeljev za razvoj države v prihodnjih desetletjih. Pričakujete pa lahko, da bo proračunski presežek v veliki nevarnosti.

Zanimivo bo opazovati, kako bodo v naslednjem času mediji v orbiti SDS predstavljali razmere v državi. Skoraj zagotovo bodo mnogo bolj pozitivni, čeprav se skoraj nič ne bo spremenilo. Čemur so se včeraj še posmehovali, bo jutri dokaz za dobro delo vlade. Mahali bodo z istimi podatki, ki jih je v svojo obrambo uporabljala prejšnja vlada in pri tem se bodo delali, da ne opazijo lastne dvoličnosti. Zagotovo bodo pa še nadaljevali s strašenjem pred migranti, virusi, komunisti, feministkami in tako dalje. Politika iskanja notranjih in zunanjih sovražnikov se bo nadaljevala in enkrat ne oblasti utegne dobiti prav grozljive obrise.

Dve leti sta do volitev. V tako kratkem času težko pride do radikalnih sprememb. Vsaj posledic gospodarske nepismenosti, ki nas je prizadela za časa druge Janševe vlade in državo pahnila navzdol, da si dolgo ni opomogla, se nam ni bati. Ni krize in volitve so preblizu. Še dobro.