V tej državi imamo dve pomembni skupini ljudi, ki si ne bi mogli biti bolj različni. Na eni strani je skrajno nacionalistična in delno konservativna SDS, katere privrženci jo bodo podpirali v vsakem vremenu, ne glede na napake in slabe kadrovske izbire. Preprosto jih ne prepričaš, da stranka kaj počne narobe. Oziroma, da stranka naredi kakšno napako, bodo mogoče v skrajni sili še verjeli,  tega, da je predsednik stranke zmotljiv pa nikoli.

Na drugi strani so podporniki tega, čemur  pravim LDS, po stranki, ki je že izginila iz naše zavesti. Sredinska, liberalna struja, neverjetno labilna v svoji podpori. To so ljudje, ki vedno znova iščejo rešitelje, Jankoviča, Cerarja, Šarca, potem pa jih ob prvi napaki trumoma zapustijo, jezni, češ da jih je novi obraz naplahtal in zagrenjeno sovražni, ker da je rešitelj nesposoben. Potem začnejo iskati novega. Znova in znova.

Razmerja moči v slovenskem poltičnem prostoru se veliko ne spreminjajo. Prihaja le do prehodov znotraj večjih blokov. SDS ima trdno podporo. Kot kaže javnomnenjska anketa Vox populi časnikov Dnevnik in Večer, jim je podpora zadnji mesec minimalno padla na 22,5%. NSi ne zna narediti preboja in je pri 4,8%. V ta nacionalistično konservativni blok lahko prištejemo tudi Jelinčičevo SNS s 3,5% in SLS z minimalno podporo.

Na drugi strani ostaja podpora SD in Levici stabilna z 8,9% in 6,2%. Progresivno socialistični blok slovenske politike ima svojo trdno bazo, stropa pa nima ravno visoko. Spomnimo se, da je SD bila zelo uspešna le pod Pahorjem, ko ji je uspelo nagovoriti velik del liberalno demokratskega bloka, ki po očitnem propadanju LDS-a ni imel kam.

LMŠ pada. Za skoraj 10% ji je podpora padla od januarja, na 9,8%. Ker sta SMC in SAB tam pri okoli enem odstotku, je očitno, da se njihovo potencialno volilno telo seli v tabor tistih, ki ne vedo, koga bi volili (28,4%) in med tiste, ki se volitev sploh  ne bi udeležili (10,5%). Obojih je iz meseca v mesec več. Da, Marjan Šarec je zapravil večino svoje podpore in zdaj imamo veliko volivcev, ki ne vedo, kaj bi. Zamerijo mu, da je odstopil in omogočil vlado Janeza Janše, novega rešitelja pa ni na vidiku. Prepričan sem, da če bi Aleksander Čeferin res naredil korak v  slovensko politiko, da bi takoj skočili na njegov vlak. Da, po toliko poskusih z instant strankami, zgrajenih okoli osebnosti enega človeka, obstaja možnost za naslednjo.

Bil bi že čas, da ta del volivcev pride k pameti in se zave, da ni popolnih politikov, ki bi izpolnjevali vse njihove kriterije. Bil bi tudi že čas, da nehamo s to amatersko politiko za en ali dva mandata, ko novinci prihajajo na ključne položaje v državi in se morajo svoje obrti šele naučiti. Dajte se že enkrat odločiti, koga in kakšen program boste zagovarjali in ne bodite kot majhni otroci, ki hočejo vedno nove igračke in jih potem, ko se naveličajo, vržejo v kot in od staršev zahtevajo nove.