Bernie Sanders je res izrazil podporo Joeu Bidenu, toda gibanje, ki ga je pomagal ustvariti, ni ravno prepričano, da je bivšemu podpredsedniku v Obamovi administraciji in predstavniku strankarskih elit karkoli dolžno. Prav tako se mnogi sprašujejo, ali je prav izbirati med večjim (Trump) in manjšim zlom (Biden) in kaj bodo sploh pridobili, če zmaga demokratski kandidat.

Senator iz Vermonta in favorit progresivnega dela demokratske stranke, Bernie Sanders, je  le pet dni potem, ko je končal svojo kampanjo, podprl kandidaturo svojega tekmega in prijatelja, kot ga rad imenuje, Joea Bidena. ‘Potrebujemo te v Beli hiši,’ je dejal med prenosom v živo na spletni strani Bidenove kampanje. ‘Naredil bom vse, kar lahko, da se to zgodi, Joe,’ je dodal.

Za Sandersa je Donald Trump tako velika nevarnost, da bi bilo neodgovorno ne podpreti demokratskega kandidata, kdorkoli bi že to bil. Ob tem je očitno pripravljen iti tako daleč, da v zameno za podporo ne zahteva uresničevanja vsaj dela svojega programa. Prav tako ni govora o tem, da bi kdorkoli izmed njegovih podpornikov lahko zasedel kakšen položaj v Bidenovi administraciji.

To je nekaj, kar zdaj razdvaja njegove podpornike.  Celo njegova zdaj že bivša predstavnica za stike z javnostmi, Briahna Joy Gray, je zavrnila podporo Bidenu. ‘Z vsem spoštovanjem do Bernija Sandersa, ki je neverjetno človeško bitje in resnična inspiracija, ne podpiram Joea Bidena,’ je zapisala na svojem twitter profilu. ‘Bernisj Sandersa sem podpirala, ker je podpiral ideje, kot so zdravstveno zavarovanje za vse, opustitev študentskih dolgov in davek za bogate. Biden ne podpira ničesar od tega.’

Gre za resen razkol znotraj progresivnega dela demokratske stranke, razkol glede strategije gibanja. Nekateri, kot medijska zvezda tega gibanja, Kyle Kulinski, ki preko svojega youtube kanala dosega vedno več ljudi, je pripravljen obljubiti podporo, če Biden izpolni vsaj nekaj zahtev progresivnega gibanja. Toda, kakor kaže, se to ne bo zgodilo, saj Biden in ljudje okoli njega, pa tudi mediji, ki so ves čas metali polena pod noge Berniju Sandersu, niso pripravljeni na popuščanje. Njihova strategija je očitno, da kampanjo premaknejo proti sredini političnega prostora in s tem Trumpu odvzamejo del za zdaj še neodločenih volivcev. S tem seveda tvegajo izgubo podpore progresivnega krila lastne stranke.

Pod okriljem Sandersove kampanje je zraslo močno gibanje, ki ima svojo lastno voljo in je sila nezadovoljno nad demokratsko stranko. Tako celo, da nekateri razmišljajo o tretji stranki, kar pa je v okvirjih ameriškega dvostrankarskega sistema zelo težko. Mnogi niso čisto prepričani, da je Biden res toliko manjše zlo, da bi ga morali podpreti, drugi so jezni, da jih strankarske elite in mediji vedno znova ponižujejo in žalijo in skušajo toliko osramotiti, da bi le podprli njihovega kandidata. Po eni strani jim sporočajo, da niso nič vredni in da njihove podpore ne potrebujejo, po drugi strani jih besno nagovarjajo, naj volijo Bidena.

Čisto mogoče je, da bi prav odsotnost tega dela ameriškega volilnega telesa lahko prinesla ponovno zmago Trumpu. V trdno demokratskih državah, kot sta New York in Kalifornija, v resnici ni pomembno, če ti ljudje ostanejo doma, ker bodo demokrati tako ali tako slavili. Bolj nevarno za Bidena je v ključnih državah, kot Ohio, Michigan ali Wisconsin, kjer bo odločitev lahko zelo tesna. V ameriškem političnem sistemu na predsedniških volitvah vse elektorske glasove države dobi zmagovalec. Tako je mogoče, da kandidat zmaga z minimalno razliko, a dobi vse glasove. Leta 2016 je Trump zmagal prav zaradi tega, čeprav je za njegovo tekmico Hillary Clinton glasovalo več ljudi.