Nekateri trdijo, da bo svet, ki ga bo vodila Kitajska, slabši kot svet, ki ga vodijo ZDA. Ne strinjam se s kitajskim političnim sistemom, ampak, vsepovsod, kamor se vmešajo ZDA, se vije cesta uničenja in bede. V primeru Kitajske temu preprosto ni tako. Prav tako ne vidim močnega pritiska Kitajske, da bi ves svet moral prevzeti njihov gospodarsko politični sistem, sicer da bodo posledice. Zakaj bi potem njihov sistem prevzele zahodne države?

Glede na izkušnje iz preteklosti, vidim nevarnost, da bo Kitajska v primeru večjega kršenja človekovih pravic kje v svetu, mogoče celo genocida, preprosto gledala stran in ne bo pripravljena posredovati. Nekaj, kar Američani radi počnejo. Toda, po drugi strani to odtehtajo vse negativne posledice ameriških posredovanj, ki jih te pogosto opravičujejo s humanitarnimi razlogi, a jih izvajajo samo zaradi svojih geopolitičnih interesov.

Razen poudarka na svobodi, predvsem na svobodi tiska, preprosto ne vidim prednosti ameriške dominacije pred kitajsko, še posebej, ker kitajska zunanja politika ni agresivna in je zavoljo tega mogoče obdržati neodvisnost pri izbiri gospodarskega in političnega sistema, ki ga v posamezni državi pač želijo imeti. No tudi pri svobodi tiska moramo biti previdni pri petju hvalnic ZDA. Veliki mediji so tam enako pristranski in nagnjeni k širjenju propagande v interesu vladajočih elit, kot na Kitajskem, le da je v ZDA več možnosti, da se po številnih kanalih širijo tudi alternativni pogledi.

Na področju gospodarstva ni razlik med ameriškim in kitajskim pristopom. V obeh primerih gre za kapitalizem, iskanje dobičkov, pogosto na račun delavskega razreda, ki se mu kršijo pravice. To vidimo na Kitajskem, to vidimo v ZDA. Ni razloga, da Evropejci ne bi mogli ubrati drugačne, bolj solidarne poti.

Predvsem Američani zagreto trdijo, da bo svet, ki ga bo vodila Kitajska, slabši od ameriške hegemonije. Pri tem so slepi za vse trpljenje, ki so ga ZDA povzročile v zadnjega pol stoletja in se niti ne zavedajo dobro, koliko držav ta hip napadajo, če ne vojaško, pa gospodarsko in koliko brezvestnih diktatur podpirajo v imenu svojih interesov. Kitajska zunanja politika je agresivna le do sosedov na območjih, kjer morske meje še niso določene, a ta agresivnost je nekaj stopenj blažja, kot ameriško obračunavanje z Venezuelo ali z Iranom. Kitajski bojnih ladij seveda ne vidimo pred obalami evropskih držav, kjer bi izvajale diplomacijo topnjač in disciplinirale evropske voditelje. Je pa res, da je Kitajcem vseeno, kdo so njihovi prijatelji, tudi če gre za diktature.

V bližnji prihodnosti ni pričakovati takšne dominacije Kitajske, kot so jo imele ZDA po koncu hladne vojne s Sovjetsko Zvezo. Živeli bomo v svetu velikih sil in na nas Evropejcih je, da poskrbimo za svojo neodvisnost, ki je, resnici na ljubo, že dolgo nimamo, saj številne države delujejo le kot podaljški ameriškega imperija. To še posebej velja za Združeno kraljestvo. Evropejci imamo dovolj moči, da izgradimo močno skupno domovino, ki bo lahko branila svoje interese in ji ne bo treba prevzemati slabih lastnosti ne ameriškega, ne kitajskega sistema. Vprašanje seveda, če imamo dovolj volje.

*To seveda ni razprava o tem, ali je bolje živeti na Kitajskem ali v ZDA, ampak razprava o tem, kakšno bo življenje za ves preostali svet pod dominacijo ene ali druge velesile.