Na severu Iraka so turške oborožene sile začele z kdo ve katero ofenzivo proti kurdski organizaciji PKK. Medtem Turčija ohranja velike sile na severu Sirije, ki je po dogovoru z Rusijo dokaj mirna, v Libiji pa je uspela z izvozom oboroženih milic, podporo v orožju mednarodno priznani vladi v Tripoliju in celo z enotami turške vojske, preobrniti razmere na bojišču in sile generala Haftarja pognati v beg. Povrhu se širijo govorice, da bi naj Turki razmišljali celo o vmešavanju v državljansko vojno v Jemnu.

Erdoganu moramo priznati, da je ambiciozen.

Kot poročajo turški mediji, so turške oborožene sile v preteklih dneh na severu Iraka zadele 500 ciljev kurdske organizacije PKK, pri čemer so uporabile bojna letala in topništvo. Po prvih napadih naj bi na severu Iraka delovali tudi pripadniki turških posebnih enot.

Turki trdijo, da so bili kurdski teroristi v zadnjih treh desetletjih krivi za več kot 40000 žrtev. Žrtev svojega delovanja seveda ne omenjajo.

Čeprav iranski mediji o tem molčijo, se širijo poročila, da v operaciji proti Kurdom delujejo tudi iranske oborožene sile, ki bi naj pri tem uporabljale svoje topništvo. Če je do sodelovanja med Turčijo in Iranom v resnici prišlo, tega ne moremo šteti za presenečenje. Že lansko leto so se ob podobni turški operaciji proti Kurdom, širila poročila o sodelovanju med obema državama.

Kurdi predstavljajo okoli 10% iranskega prebivalstva.

Turške operacije proti Kurdom so stalnica, ki pa Ankari ne prinaša želenih rezultatov.