Leta 2016 Donald Trump ne bi smel zmagati. Zdelo se je tako zelo nemogoče, da so se mu novinarji in analitiki na glas smejali. Smejali so se mu še dan pred volitvami, tudi če je vmes že pometel z republikansko konkurenco. Kako bi mogel ta smešni bogataš, ki se obnaša kot voditelj resničnostnega šova premagati mogočno Hillary Clinton, ki ji je usoda vendarle namenila, da bo postala prva predsednica ZDA?

Potem je prišel šok.

Malodko rad prizna lastne napake. Ne, lažje je poiskati zunanjega krivca. Ruse, na primer. Tako je ruski predsednik postal veliki zlodej, ki je zakulisno prevzel nadzor nad deželo svobode in svojega psička Trumpa zlorabil, da jih začne uničevati od znotraj. Demokrati so malodane podivjali. Podivjali so tudi mediji. Podivjal je tudi tako imenovani odpor proti Trumpu. Začeli so brezobzirno vojno proti predsedniku, polno teorij zarot in laži. Da, Trump je seveda ves čas predsedovanja na veliko lagal, govoril neumnosti, pretiraval in žalil, toda to so počeli tudi njegovi nasprotniki.

Kot da bi si v nekem trenutku, ko je šok popustil, mislili, hej, če lahko on, zakaj ne bi še mi? In so začeli s svojo propagandno vojno poneumljati Američane.

ZDA so na dan volitev neverjetno razklane. Krivi sta obe strani v tem konfliktu. Ne le Trump, tudi razni novinarji, ki so štiri leta napovedovali, da bo ukinil demokracijo in jo nadomestil s fašizmom. Trump je vpil socializem, demokrati so vpili fašizem, ljudje pa so vmes postajali vedno bolj jezni in sovražni.

Kdo ve, če nam jutrišnji dan ne prinese resnih neredov. Obe strani se pripravljata. Obe strani drugo obtožujeta, da je nasilna in da hoče izvesti državni udar, ukrasti volitve. Trump je dal pred Belo hišo postaviti ograje. Demokrati se mobilizirajo, da ga odnesejo, če bi ne hotel priznati poraza.

Če bo Biden na koncu le zmagal, se je bati, da bodo vsi tisti, ki so štiri leta pritiskali na najbolj podle tipke in širili razne teorije zarote, na koncu verjeli, da je to edini pravi način, kako se vodi politIko. Od Trumpa se bodo naučili, da umirjenost, resnicoljubnost in poštenost nič ne štejejo. Da je najboje igrati na najnižja čustva, razburjati ljudi, širiti jezo, strah, sovraštvo in potem mobilizirane množice popeljati na volitve.

Lahko si samo mislimo, kakšne posledice to lahko ima.