Leta 2016 so bili v Moskvi nekoliko bolj naklonjeni Donaldu Trumpu. Obljubljal jim je bolj odprto zunanjo politiko, sodelovanje. Katera država ne bi raje na mestu predsednika največje sile sveta videla nekoga, s katerim bi se lahko vsaj pogovarjala in bi imela možnost, da se konča vojna sankcij in drugačnih pritiskov?

A zunajna politika ZDA se ni spremenila. Da, Donald Trump je v času svojega predsedovanja našel kar nekaj pozitivnih besed za Vladimirja Putina, a pritisk sankcij na Rusijo se ni zmanjšal. ZDA so skušale onemogočiti izgradnjo plinovoda Severni potok 2 med Rusijo in Nemčijo in Evropejcem vsiliti svoj dražji plin. Prodajale so orožje Ukrajini. Premaknile so več svojih vojakov v bližino ruskih meja. Povečalo se je število izvidniških poletov ameriškega letalstva in Američani so celo vadili napad na Krim s strateškimi bombniki B-52.

Kljub temu so mediji v ZDA Donalda Trumpa nenehno obtoževali, da je na oblast prišel s pomočjo ruskega vmešavanja. Demokrati so se oklenili te rešilne biljke, da jim ne bi trebalo priznati, da Hillary Clinton pač ni bila tako dobra kandidatka. Vsa rusofobna histerija je postavila temelje za še bolj agresivno zunanjo politiko ZDA pod demokratskim predsednikom do Rusije.

A bodimo realni. Rusija je bila podvržena že toliko sankcijam, da jih nove ne bodo več pretirano prizadele. Vojaško je tudi izvedla modernizacijo, tako da se ji ni bati vojne. Ruski jedrski arzenal je zdaj bolj napreden od ameriškega in Rusi prav tako posedujejo nekaj zelo naprednih orožij, ki lahko prebijejo celo ameriški protiraketni ščit. Zavezništvo s Kitajsko je vedno močnejše in gospodarska preusmeritev z zahoda na nove trge je očitna.

V Kremlju lahko samo skomignejo z rameni ob novih grožnjah, ki jih bo v njihovo smer poslal morebitni novi predsednik ZDA. V nobenem primeru pa ne morejo pričakovati, da se bodo odnosi izboljšali. Sovražne ZDA so pač dejstvo, s katerim bodo morali živeti še naprej.