Petek je prinesel dva udarca vladi Janeza Janše, ki pa skoraj zagotovo ne bosta usodna. V Državnem zboru namreč še vedno obstaja večina, ki noče na predčasne volitve.
Najprej na tajnem glasovanju poslanci niso razrešili predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča. Zmanjkal je en glas, saj bi za razrešitev moralo glasovati 46 poslancev, a jih je 45. Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je ob tem še vedno optimističen in napoveduje, da bo pač treba poizkusiti še tretjič. No, če bo koaliciji v tretje usoda mila, bo pokazal čas, jasno pa je, da v Državnem zboru opozicija nima dovolj podpore za strmoglavljenje Janševe vlade, ta pa je tudi na tankem ledu in ne more niti zamenjati predsednika Državnega zbora. Koalicija utegne imeti še hude probleme pri vseh zakonih, ki bodo preveč radikalni za tistih nekaj poslancev, ki se zdaj nahajajo nekje med opozicijo in koalicijo in ki imajo v rokah izjemno moč.
V petek zvečer se je na protestu, ki so ga tokrat podprli tudi sindikati, zbralo rekordno število ljudi. Okoli 40000. K sreči je protest minil mirno, saj so se organizatorji odpovedali zborovanju pred zastraženim parlamentom in so glavnino dogajanja prestavili drugam. S tem se je radikalno znižala možnost provokacij. Očitno je postalo tudi, kakšno sposobnost organiziranja velikih protestov imajo sindikati in vlada je vsekakor naredila napako, ko je proti njim odprla še eno fronto, a morebiti je bil ta spopad neizbežen. Mala davčna reforma in bolj negativen odnos do sindikatov sta posledica ideološke usmerjenosti te vlade.
Množični protesti predstavljajo pritisk na koalicijo, a sami po sebi ne bodo prisilili vlade k odstopu. Kot rečeno, usodo države v rokah drži nekaj poslancev. Jasno je namreč, da Janez Janša ne bo odstopil, ne glede na to, koliko ljudi se utegne zbrati v Ljubljani. To je njegova pravica, čeprav bi odgovoren politik ob takšnem nezadovoljstvu in ob majavi podpori v Državnem zboru moral dobro premisliti, ali volitve vendarle niso izhod iz zaostrene situacije.