Najboljše so tiste zmage, v katerih ni izstreljen noben naboj in ne pade nobena žrtev. Slovenska osamosvojitvena vojna je dober primer preudarnega ravnanja. Nova slovenska država si je z zelo malo žrtvami na obeh straneh uspela hitro izboriti svojo neodvisnost. Lahko bi bilo mnogo hujše. Kakšen vročekrvnež bi si mislil, da je najboljša pot naprej pobijati vojne ujetnike ali brezobzirno bombardirati vojašnice JLA in vojska bi potem odgovorila mnogo bolj agresivno in bi mogoče v boj šla mnogo bolj motivirano in celo zatrla slovenski odpor.
Na razplet kratkotrajne vojne smo lahko ponosni. Da, nismo imeli primerov velikega junaštva, boja do zadnjega moža sredi ruševin ali velikih bitk s stotinami padlih, a to je tako ali tako v veselje le tistim, ki ne tvegajo svoje glave in od daleč pametujejo, kako se naj vodijo vojne. Modrost je namreč, da s čim manj uporabe sile dosežeš svoje cilje.
Zdi se, da je to nekaj, česar notranji minister Aleš Hojs ne razume. V petek smo imeli državno proslavo na Trgu republike in alternativno proslavo na Prešernovem trgu. Slovenska policija se je te naloge lotila z vso resnostjo. Najprej je zavarovala območje države proslave, postavila fizične ovire in vpoklicala dovolj veliko število policistov. S tem je že v naprej dala vedeti, da ne bo dovolila poskusa vdora na državno proslavo in takšen signal je bržkone tudi najbolj vročekrvnim nasprotnikom vlade dal vedeti, da je bolje vztrajati pri mirnem protestu. Temu pristopu policije lahko rečemo zagotavljanje miru skozi moč in je popolnoma pravilen, saj šibkost pogosto privede do nepotrebnega nasilja.
Na Prešernovem trgu se je zbralo nekaj pripadnikov tako imenovanih Rumenih jopičev, ki so tja prišli z očitno željo provocirati zbrano množico. To je bil nevaren trenutek. Le nekaj besed in agresivnih potez in prišlo bi lahko do pretepa. Policija je to nevarnost videla in pripadnike Rumenih jopičev odstranila. Ob tem ni poslušala enega izmed voditeljev alternativne proslave Jaše Jenulla, ampak zdravo pamet. Odstranila je nevarnost in tako zagotovila mir.
Na koncu kljub zbrani množici ni prišlo do nobenih neredov. Naloga je bila z odliko opravljena. Ampak notranji minister Aleš Hojs je očitno drugačnega mnenja.
Da, shod nasprotnikov vlade je bil neprijavljen. Da, policija bi lahko shod poskusila razgnati. Toda, ali bi to privedlo k čemu dobremu? Ne bi le poslabšalo zadev? Ne bi privedlo do nasilja? Ne bi še spodbudilo protestnikov, da bi naslednjič prišli v večjem številu, mogoče celo oboroženi? Hočemo na ulicah in trgih prestolnice videti scene podobne tistim iz Francije? Poškodovane policiste in protestnike, razbite izložbe trgovin, vonj solzivca v zraku?
Veste kaj je odgovorno? Da se skuša na čim bolj miren način razreševati konflikte. Notranji minister bi se tega moral zavedati. Policija je očitno že dovolj zrela, da ve, kako mora v takšnih situacijah ravnati. Navsezadnje je najbolje, če gredo po protestu vsi mirno domov in ni nobene drame.
One thought on “Policijo je za ravnanje v petek treba pohvaliti, ne grajati”
Komentarji so zaprti.