Skoraj osem let so prebivalci Donbasa trpeli skoraj vsakodnevno obstreljevanje ukrajinskih sil. Kijev je iz leta v leto na frontni črti kopičil večje sile, dokler te niso narasle na zavidljivo število, okoli 150000 mož. O tem se v zahodnih medijih malodane ni poročalo, kajti prodati je bilo treba zgodbo o junaški Ukrajini, ki se zoperstavlja zlonamernemu ruskemu diktatorju. Poročalo se ni niti o tem, da so Ukrajinci brezbrižno prekinili dotok vode na Krim, ki si ga je po državnem prevratu v Kijevu leta 2014 priključila Rusija. Takšen državni terorizem je bil zavestno preslišan.
Da ne govorimo o skrajnih nacionalistih, ki so po ukrajinskih ulicah marširali z baklami v rokah in slavili medvojne nacistične sodelavce. Ali o tem, da je predsednik Zelenski prepovedoval opozicijske medije in preganjal opozicijske politike.
Ruske oblasti so dale jasno vedeti, da bodo v primeru novega ukrajinskega napada na Donbas vojaško posredovale. Zaradi tega so že lansko pomlad proti ukrajinskim mejam poslale velike sile in s tem dale signal zahodu. Stanje se je mnogo bolj zaostrilo ob koncu lanskega leta, saj je ruska zunanja politika začela z agresivnimi ultimati nadlegovati ZDA in njihove zaveznike, medtem pa so Ukrajinci samo še okrepili svoje sile. Zatem so se začele nenehne napovedi o ruski invaziji, kar so v Moskvi vedno zanikali, čeprav so obenem še naoprej sporočali svojo pripravljenost braniti Donbas. V zadnjih dneh se je ukrajinsko obstreljevanje obeh samorazglašenih republik Doneck in Lugansk zaostrilo, obe sta Rusijo zaprosili za priznanje in ta ju je tudi priznala in s tem pokopala sporazum iz Minska, ki bi naj bil temelj za mirno rešitev krize. Resnici na ljubo so Ukrajinci ta sporazum zdavnaj zavrgli in so vztrajali v nasilni vključitvi uporniških regij v sestav ukrajinske države. Ukrajinsko obstreljevanje se je zaostrilo, obe republiki sta zaprosili Rusijo za vojaško pomoč in tudi dobili zagotovilo, da bosta le te deležni. V noči iz srede na četrtek so ukrajinske sile celo poizkusile z večjii operacijami na delih fronte in proti jutru je ruski vojaški stroj reagiral in začel z bombardiranjem ukrajinskih letališč, protiletalske obrambe, poveljniških centrov in podobnih ciljev. Kmalu je sledila invazija iz večih smeri.
ZDA in zaveznikom je bilo enostavno napovedovati rusko invazijo, ker so naredili vse, da bi jo sprovocirali. Dobro vprašanje je, zakaj so bile ukrajinske oblasti tako nore, da so pristale na to igro in s tem ponovile gruzinsko napako iz leta 2008. Spomnimo, da je Gruzija med olimpijskimi igrami v Pekingu leta 2008 napadla dve uporni republiki, Abhazijo in Južno Osetijo in pri tem obstreljevala tudi ruske mirovnike. Posledica je bilo uničujoče rusko posredovanje. Toda, mogoče predsednik Zelenski niti ni imel druge izbire in so ga njegovi gospodarji v Washingtonu v to prisilili, mogoče so svoje naredili tudi nekateri elementi v ukrajinskih oboroženih silah, ki so zadnje dni vedno bolj provocirali v Donbasu. Da bi slednje lahko bilo res, kaže že to, da kljub provokacijam, prave, velike ofenzive ukrajinskih sil ni bilo. No, odsotnost večjih ukrajinskih sil v okolici prestolnice priča o tem, da ukrajinsko vodstvo ni verjelo, da je v resni nevarnosti.
Na kratko, da, Američani so imeli prav, da bo Rusija izvedla invazijo v Ukrajino, toda do tega je prišlo predvsem zaradi njihove dejavnosti. Po drugi strani se ne smemo slepiti, da Rusi napada niso pripravljali že dlje časa. Spet, tega, da bodo posredovali v primeru napada na Donbas, niso nikoli skrivali, a dovolj je bilo že okrepljeno obstreljevanje. Ruske oblasti bi se seveda lahko zadovoljile z obrambo obeh republik, vendar pa so se odločile, da gredo v ofenzivo. Kako se bo vse skupaj končalo, ni mogoče napovedati, saj pravih načrtrov v ozadju ne poznamo, jasno pa je, da je ruska agresivnost posledica nenehnih zahodnih napadov v obliki sankcij in popolne odsotnosti spoštovanja njihovih interesov. Ali, kot sta povedala tako ruski predsednik Putin in zunanji minister Lavrov, sankcije bodo uvedene ne glede na to, kaj bo Rusija storila. V takšnih razmerah dialoga seveda ne more več biti in odloča le gola sila.
Za razliko od raznih ‘strokovnjakov’ in politikov, ki vam nenehno prodajajo svoja rusofobna stališča, sem sam pripravljen priznati napako, kadar jo naredim. Prepričan sem namreč bil, da Rusija ni pripravljena zavzeti večjega dela Ukrajine, čeprav sem vedno trdil, da bo logična posledica ukrajinskih napadov rusko vojaško posredovanje. Za zdaj še seveda ni čisto jasno, kaj se bo na koncu zgodilo, a če bodo ruske sile res zavzele Kijev, bom svojo zmoto priznal.
Tako sem namreč pisal pred enim mesecem:
Okupacija Ukrajine je bržkone izključena. Prvič, če bi Rusi hoteli, bi Ukrajino zavzeli že leta 2014 in tedaj ne bi imeli veliko dela. To bi lahko storili tudi nekoliko kasneje, a z vsakim letom so ukrajinske oborožene sile močnejše in cena vojne višja. Drugič, Ukrajina bi bila breme. Gre za propadlo državo, ki je padla na stopnjo kakšne afriške države. Nihče v Moskvi si ne želi namenjati ogromnih finančnih sredstev, da bi Ukrajino dvignil z roba brezna.
Na tem mestu ni nobene potrebe po paniki ali nepotrebnem moraliziranju. Živimo v času nove hladne vojne. Velike sile ščitijo svoje interese. Rusija je velika sila z moderniziranimi oboroženimi silami, velikimi finančnimi rezervami in prav mogočnimi naravnimi viri. V Ukrajini ne ščiti le prebivalstva Donbasa, ampak tudi svoje geopolitične interese. Kolektivni zahod bo seveda uvajal sankcije, toda te bodo imele omejen učinek. Vidite, to se vam zgodi, če nenehno stopnjuješ napetosti in uvajaš sankcije za sankcijami: na koncu se nasprotnik preprosto prilagodi udarcem. Določene sankcije, recimo odpoved ruskemu plinu in nafti ali izključitev Rusije iz sistema SWIFT bodo seveda mnogo bolj kot Rusijo, bolele nekatere evropske države. Kdo ve, če bo medijska demonizacija Rusije dovolj, da prebivalstvo stare celine prepriča v sprejem mnogo višjih cen energentov.
Priznati je treba, da so pravi zmagovalec te vojne ZDA. Da, Rusija bo pridobila nekaj ozemlja in zaslužila nekaj več denarja zaradi visokih cen energentov, kar bo odtehtalo posledice sankcij. Toda, ZDA bodo tiste, ki bodo resnično zaslužile s prodajo svojega naravnega plina in orožja prestrašenim Evropejcem. Washington je žrtoval Ukrajino in dobil večino Evrope. V tej novi hladni vojni bo zdaj malo prostora za neodvisno evropsko politiko. Bo pa veliko propagande. Prav bojim se vse demonizacije Rusije, ki bo zdaj sledila.
Jinov svet 