Koga moti Marcel?

Marcel Štefančič in Studio City sta že dolgo trn v peti slovenske politične desnice. Gre za uspešno in dokaj dobro gledano oddajo na RTV Slovenija, ki na svet gleda z ideološkega pola, ki marsikomu izmed tistih, ki zdaj pozdravljajo vse pritiske nanj, ni po volji. Seveda se vodstvo informativnega programa RTV Slovenija izgovarja na vse mogoče, da bi opravičilo svoj napad, a jasno je, da želijo Studio City utišati.

Prišlo je tako daleč, da najprej Studia City ni bilo na sporedu v času volitev, potem niso podaljšali pogodbe s Štefančičem, ker bi ta naj bil na javni tribuni žaljiv do zaposlenih na RTV. Po vseh kritikah so se tisti, ki oddajo želijo onemogočiti, nekoliko potegnili nazaj in govorijo o tem, da bi jo radi le nekoliko vizualno in programsko prilagodili. Medtem bo Marcel Stefančič v ponedeljek Studio City pripravil kar v Slovenskem mladinskem gledališču, kar vsekakor predstavlja upor. Ogledati si ga bo mogoče tako v živo, kot tudi preko spletnega prenosa.

Zame osebno je to vprašanje svobode govora. Imamo uspešno oddajo na javni televiziji, ki ponuja neko ideološko alternativo. Gledalcev je dovolj. Zakaj bi jo uničili? To lahko počne samo nekdo, ki misli, da je treba vse drugače misleče utišati.

Vedno sem trdil, da mora imeti vsak možnost izraziti svoje mnenje in da mora RTV Slovenija skrbeti za to, da se to omogoča tako politični levici kot tudi desnici, tako tistim, ki podpirajo Levico in onim, ki podpirajo SDS. Pred leti sem celo zagovarjal Jadranko Rebernik, ko se je nanjo vsulo zaradi dokaj črnogledega Utripa, ki ga je pripravila.

To sem zapisal:

Ne bom se na tem mestu ukvarjal s samim sporočilom ne Perka, ne Rebernikove. Tudi v primeru pogovora z Možino, se je na družabnih omrežjih pojavil vihar in številni jezni pozivi, da do takšnih pogovorov na nacionalni televiziji nikoli ne bi smelo priti. Tukaj se namreč ne strinjam. Tudi, če zavračam sporočilo, menim, da je dobro za našo družbo, če so ljudje izpostavljeni različnim mnenjem. V obeh primerih mislim, da sta bila daleč od sovraštva polnih izpadov na družabnih omrežjih. Da sta bila mogoče za koga žaljiva, a vsekakor potrebna, da se lahko državljani seznanijo z mnenji, ki jih številni ne delijo. Za razliko od propagandne Nova24tv, je RTV Slovenija tista, ki mora preprečevati ustvarjanje mehurčkov, v katerih vsi mislijo enako in drugačna sporočila nikoli ne dosežejo gledalcev.

Opažam še en problem, s katerim se sooča politična desnica, torej v slovenskem primeru konservativni blok, ki ga sestavljata predvsem SDS in NSi. Preprosto jim ne uspeva ustvariti svojih kvalitetnih medijev, zaradi česar potem s takšno ihto prevzemajo tiste že uveljavljene. Ob vsem govoru o neuravnoteženem medijskem prostoru namreč ni tako, da recimo SDS ne bi mogla širiti svojih sporočil. Ima Nova24tv, toda, kaj zdaj moremo, če jih tako malo ljudi gleda? Ne moreš prisiliti ljudi, da bodo gledali nekaj, kar jim ni všeč. Zaradi tega tudi potem, ko prevzamejo kakšen medij, ni nekih posledic za politična razmerja moči. Ljudje preprosto preklopijo program, ko jih slišijo. Potem je tu še pomanjkanje kvalitetnih kadrov. Vsi si bomo za dolgo časa zapomnili katastrofalno Pirkovičevo vodenje predvolilnega soočenja. Večina udeležencev je soočenje zapustila, a ne zato, ker bi to bila nekakšna provokacija, kakor so se tolažili njegovi podporniki, ampak ker soočenje ni bilo ničemur podobno.

Mogoče je to razlog, zakaj se spravljajo na Štefančiča. Ker pač sami niso sposobni ustvariti svojega Studia City. Ta problem bodo seveda morali rešiti sami. Namreč, tudi če bodo nekega dne prevzeli vse medije, to ne bo ničesar spremenilo, ker bo nesposobnost odbijala večino in si bodo informacije pač iskali drugje. Zanimivo, vsekakor, da edino kvalitetno jedro, ki bi kaj lahko spremenilo, obstaja pri Domovini, ki ni SDS izpostava, ampak je bolj navezana na NSi.