V torek zvečer so ruski Telegram kanali objavljali novico o uspešnem napadu na ukrajinske sile v mestu Belogorivka, nedaleč od frontne črte, zahodno od Lisičanska. V tamkajšnji šoli bi se naj zadrževali pripadniki ukrajinske teritorialne obrambe in v napadu bi jih naj bilo ubitih 60. Naslednji dan so ukrajinske oblasti poročale o napadu na civiliste, ki bi se naj skrivali v tej šoli in zahodni mediji so njihova poročila povzeli in začeli govoriti o okoli 60 mrtvih civilistih.
To je dober primer, kako se vodi propagandna vojna. Težko je vedeti, kaj se je zares zgodilo. Lahko, da bi se v šoli skrivali civilisti, je pa tudi jasno, da ukrajinske oborožene sile pogosto uporabljajo šole in industrijske objekte, ker je tam preprosto dovolj prostora za vojaške enote. Seveda Ukrajinci ne bodo nikoli priznali, da v civilnih objektih skladiščijo orožje, ali da se tam zadržujejo njihovi vojaki. Tudi ne bodo priznali, da je veliko škode na civilnih objektih posledica ukrajinskih topniških napadov. Jasno, tudi na drugi strani nočejo priznati, da nenehno obstreljevanje uničuje cela mesta. A to je pač vojna. Lažejo vsi, čeprav je res, da je raven ukrajinske propagande naravnost smešna.
Kdo bi lahko rekel, da so tudi množice udeležencev pohodov nesmrtnih polkov v spomin tistim, ki so se borili v drugi svetovni vojni v ukrajinskih mestih pod nadzorom ruskih sil, le propaganda ruske strani. Toda, težko verjetno, da so 9. maja in Sibirije pripeljali na tisoče ljudi, da so potem z rdečimi zastavami marširali skozi Mariupolj, Melitopol in Herson.
Bolj kot ne kaže, da je velik del prebivalstva ozemlja na jugu Ukrajine, tako imenovanega kopenskega mostu med Krimom in Doneško republiko, na strani Rusije. Ne vsi, seveda, a dovolj, da nekih hujših nemirov ni, čeprav občasno prihaja do protestov ukrajinskih patriotov. Pričakujemo lahko, da podobno kot v Lugansku in Donecku, tudi tu ne bo večjega odpora, tudi če bo nastala nova ljudska republika in potem razglasila neodvisnost, ali zaprosila za priključitev k Rusiji. Tu je že problem, ki ga imajo ukrajinski propagandisti, ko govorijo o ruski invaziji in zasedbi na eni strani, in enotnem ukrajinskem narodu na drugi. V resnici gre za državljansko vojno in velik del prebivalstva Ukrajine je Rusov, ali govori po rusko in ni lojalen ukrajinski državi. Zaradi tega v preteklih osmih letih tudi ni bilo oboroženega odpora na območjih Luganške in Doneške republike.
Če ostanemo na področju propagande, je jasno, da v zahodnem svetu med mediji velja nekakšen dogovor, da se o nekaterih stvareh preprosto ne poroča. Najprej se zanika ali zmanjšuje pomen skrajnih nacionalistov v vrstah ukrajinskih oboroženih sil. Ne govori se o ukrajinskih vojaških izgubah. Prav tako nihče ne preverja, ali vse orožje, ki ga kolektivni zahod pošilja v Ukrajino, tudi pride do cilja. Resnica je namreč takšna, da ruska stran išče in uničuje te pošiljke orožja. S kakšnim uspehom, tega ne vemo, jasno pa je, da nekaj škode zagotovo povzroča. O tem zahodni mediji verjetno nočejo govoriti, ker bi s tem zasejali dvom v politiko zalaganja Ukrajine z vsem možnim orožjem, kar ni poceni in se bo poznalo na standardu prebivalstva, saj bo tako podarjeno orožje treba nadomestiti, to pa bo prineslo višje izdatke za obrambo.
Vojna se medtem nadaljuje. Ruskim silam ne zmanjkuje streliva, goriva, hrane in žive sile, kakor so napovedovali ne posebej brihtni komentatorji. Glavni spopadi so še vedno na fronti od predmestij Donecka, do Severodonecka in potem nazaj do mesta Liman in pod Izjumom. Sile LNR, DNR in ruske oborožene sile počasi napredujejo. Največji uspeh so dosegle v mestu Popasna, kjer so sile LNR prodrle skoraj do meje med Luganško in Doneško republiko in močno ogrozile ukrajinske sile, ki se še upirajo v Severodonecku in Lisičansku. V bojih za Popasno so sodelovali tudi pripadniki skupine plačancev Wagner.
Zavezniške sile v boju proti Ukrajincem nimajo številčne prednosti. Obe republiki imata omejene vire, ruske oborožene sile pa ne nastopajo v popolni moči. Po nekaterih ocenah je v boje vključenih okoli 25% ruskih kopenskih sil, med temi pa ni nobenih nabornikov, prav tako pa v Rusiji ni mobilizacije. Ker rusko vodstvo noče uporabiti nabornikov ali izvesti mobilizacije, mora vire iskati drugod. To je tudi razlog, zakaj je v boje vključenih toliko Čečenov in zakaj sodeluje skupina Wagner. Pojasnjuje pa to tudi neaktivnost ruskih sil na drugih delih bojišča, kjer lahko Ukrajinci ponekod celo napredujejo.
Če je na južni fronti, med Nikolajevim in Hersonom dovolj ruskih sil, da Ukrajinci ničesar ne morejo, je v okolici Harkova povsem drugače. Ukrajinci počasi prodirajo proti ruski meji, pri tem ni jasno, ali se ruske sile sploh upirajo, ali pa se preprosto počasi umikajo. To celo odpira možnost ukrajinskih napadov na rusko ozemlje. Da, rusko letalstvo lahko zaustavi večje prodore, težko pa bo že ustavilo vsako manjšo enoto, da ne govorimo o raketnih, topniških in celo letalskih napadih. Ukrajincem je očitno še ostalo za vzorec letal in helikopterjev.
Ruski načrt ostaja enak, torej v Donbasu uničiti najboljše ukrajinske sile. Tja je usmerjena vsa pozornost, druga bojišča pa so postranskega pomena. Za zdaj. Če so sile LNR zavzele Popasno in začele napredovati proti severu in zahodu, so v sredo ruske sile uspele zavzeti preostanke mesta Rubižne in tako osamiti Severodoneck, mesto z več kot 100000 prebivalci, ki leži na severnem bregu reke Donec, v katerem bi se naj po nekaterih poročilih nahajal ukrajinski garnizon z do 9000 vojaki. Ukrajinci so pred umikom razstrelili most med obema mestoma.
Je pa nejasna usoda poizkusa ruskega prehoda čez reko Donec pri zgoraj omenjeni Belogorovki. Ukrajinci so s topništvom uspeli uničiti nekaj pontonskih mostov, ki so jih Rusi postavili, da bi razvili napad iz gozdnatega območja proti jugu. Utrpeli so znatne izgube, govori se o nekaj deset tankih in oklepnikih. So pa v četrtek poročali o spopadu v vasi Privilja, nekoliko proti severovzhodu, torej so ruske sile vendarle uspele priti čez reko.
V Mariupolju medtem nič novega. Ukrajinski branilci so ujeti v jeklarni Azovstal, ki je še vedno tarča napadov. Ven ne morejo, njihovi oblegovalci pa vedo, da imajo čas na svoji strani. Ukrajinci zdaj niti ne morejo več ogrožati mesta okoli sebe. Očitno bodo vztrajali, dokler jim ne bo zmanjkalo hrane. Mnogi se sprašujejo, zakaj jim ukrajinske oblasti preprosto ne ukažejo, naj se predajo in si tako rešijo življenja. Možen odgovor je, da si Zelenski želi, da skrajni nacionalisti ujeti v jeklarni Azovstal umrejo, saj so mu politično nevarni.
Veliko sil Doneške ljudske republike, ki so sodelovale v obleganju Mariupolja, se je medtem že premaknilo proti severu. Trenutno se še najbolj zdi, da bo prvi cilj obkolitve in uničenja večje skupine ukrajinskih vojsk, mesto Avdejevka.
O izgubah v tej vojni je nehvaležno govoriti. Rusi in Ukrajinci objavljajo številke ubitih nasprotnikov, ki pa so preprosto neverjetne. Drug od drugem trdijo, da imajo okoli 30000 mrtvih. Ukrajinci imajo zagotovo večje izgube kot Rusi, kar potrjuje prava poplava fotografij trupel njihovih vojakov na spletu, a tudi iz tega ni mogoče dobro oceniti obsega katastrofe. Je pa predstavnica za človekove pravice Doneške ljudske republike Darja Morozova, pred dnevi povedala, da je od začetka leta v bojih umrlo 1635 pripadnikov oboroženih sil republike in 559 civilistov. V obdobju od 29. aprila do 5. maja je umrlo 99 pripadnikov oboroženih sil in 99 civilistov. Ranjenih je bilo v tem obdobju 358 pripadnikov oboroženih sil. Izgube so torej visoke.
Medtem se ruska valuta krepi. Nič ne bo iz napovedi ameriškega predsednika Bidna, da bo za en ameriški dolar treba kmalu odšteti 200 rubljev. Razmerje se celo približuje 1 proti 60, s čimer ruska valuta dosega vrednost, ki je že dolgo ni imela. Rusko gospodarstvo ne kaže znamenj razpada in prodaja nafte in plina se nadaljuje, čeprav Evropejci vedno bolj grozijo z embargom in so Ukrajinci celo omejili pretok ruskega plina čez svoje ozemlje. Seveda ni res, da Rusija s prodajo plina in nafte financira svojo vojno, saj ima znotraj svoje države na voljo vse resurse, da to vojno lahko vodi še zelo, zelo dolgo. In jo tudi bo.
V drugih novicah, letos se Rusom obeta rekordna letina žitaric. Lahkote v največji državi sveta očitno ne bo, lahko pa do te pride drugod, če bo kolektivni zahod od globalnega juga brezobzirno zahteval, naj z Rusi ne trgujejo. Posledica bi lahko bila huda politična nestabilnost, celo revolucije, vojne in potoki ekonomskih beguncev v Evropo. Na kratko, še en strel v lastno koleno. Gospodarske sankcije, ki jih kolektivni zahod uvaja proti Rusiji, očitno ne delujejo in samo poslabšujejo stanje v svetu, vojne pa ne morejo ustaviti.
Toda, mar vojno kdo res želi ustaviti? Rusi že ne, saj počasi napredujejo. ZDA ne, ker s tem utrjujejo svojo prevlado nad Evropejci. Ukrajinske oblasti živijo v nekem vzporednem svetu in kdo ve, če ne verjamejo lastni propagadni. Poljaki verjetno sanjajo, da bodo slej ko prej udarili na zahod Ukrajine in povečali svoje ozemlje. Da, ta vojna se utegne vleči še zelo dolgo.
Jinov svet 