Naši mediji so predvidljivi in hkrati povsem vpreženi v ukrajinsko propagando. Preprosto prepisujejo in se obnašajo kot da je naša država v vojni z Rusijo. Kar na nek način seveda je. Kaj pa je drugega kot pošiljanje orožja in uvajanje sankcij drugega kot oblika vojne?
Pred dnevi so Ukrajinci z nekaj izstrelki večcevnik raketometov Himars zadeli hotel v predmestju Donecka, v katerem se je nahajalo veliko rezervistov. Ker je bilo ob hotelu skladiščeno orožje, je prišlo do velike eksplozije in novice o več desetih ubitih rezervistih so se zelo hitro razširile čez družabna omrežja. Vidite, kadarkoli ruske oborožene sile naredijo kakšno večjo napako, ruski vojaški poročevalci zelo hitro o tem seznanijo rusko javnost in tega ne more preprečiti niti nadzor ruskih oblasti nad večjimi mediji.
In to, kar se je zgodilo v predmestju Donecka je vsekakor bila usodna napaka. V ruski javnosti so se hitro začele širiti kritike, saj bi moralo do zdaj biti jasno, da je nedopustno večje število vojakov namestiti v eno stavbo in to še blizu fronte, torej v dosegu ukrajinskih raket. A to se je vendarle zgodilo in zdaj marsikdo v Rusiji na odgovornost kliče pristojne poveljnike.
V vojnah se napake seveda dogajajo. Večje in manjše. Tudi do izgub prihaja. Na ruski in na ukrajinski strani. Na ukrajinski strani je izgub seveda mnogo več, ker Rusi pač razpolagajo z mnogo bolj številnim topništvom in ker lahko z raketami in brezpilotniki napadajo ukrajinsko infrastrukturo, vojašnice, skladišča orožja in koncentracije vojaštva.
Ruski vojaški poročevalci so takoj po napadu poročali o nekaj deset ubitih in rusko obrambno ministrstvo je na koncu priznalo izgubo 63 vojakov. Ni razloga, zakaj bi o tem lagali. 63 je dovolj veliko število, da razburja rusko javnost.
Seveda so naši mediji o tej tragediji na ruski strani začeli takoj poročati. Jasno, to predstavljajo kot še en dokaz hudih izgub v vrstah ruskih oboroženih sil in namigujejo na končni ruski poraz. Toda, povejte, zakaj malodane nikoli ne poročajo o ogromnih izgubah v ukrajinskih vrstah? Ker jih ni? Če to verjamete, ste strašno naivni.
Nekako v začetku vojne so Ukrajinci utrpeli dva grozljiva napada, v katerih je v vsakem bilo ubitih več kot 100 vojakov. V enem so bili tarča tuji prostovoljci, v drugem je šlo za vojašnico z ukrajinskimi vojaki. Za prvi napad smo izvedeli, ker so o tem govorili preživeli tuji borci, o drugem ker je o tem poročal ukrajinski politik in bloger Šarij. Ukrajinske oblasti bi oba dogodka seveda z veseljem pometla pod preprogo, zahodni mediji pa bi uslužno molčali.
Koliko takšnih krvavih napadov na ukrajinske vojake je še bilo? Verjetno kar veliko, čeprav so tudi Ukrajinci do zdaj večinoma že tako pametni, da večjega števila vojakov ne namestijo v eno samo šolo ali hotel, kjer potem predstavljajo mamljivo tarčo ruskim raketam.
Zahodni mediji in z njimi naši se obnašajo kot udeleženci vojne. Resnica ni pomembna. Treba je pretiravati ruske izgube in molčati o ukrajinskih in tiste, ki še verjamejo njihovi propagandi utrjevati v prepričanju, da je zmaga na dosegu roke, če pa to ne, vsaj dolgoročno neizbežna. Zaradi tega je bilo veliko novic o težavah ruskih mobilizirancev, ki so v nekaterih primerih prišli na zbirališča, tam pa jih je čakalo pravo razdejanje in častnikov, ki bi jih morali uriti, ni bilo nikjer. Vse res. Toda, to je bil le delček vseh mobiliziranih in o tem se je veliko govorilo tudi v ruskih medijih. Na drugi strani je ogromno posnetkov ukrajinskih vojakov, ki se pritožujejo, da nimajo potrebne opreme, da niso deležni topniške podpore. Občasno se pritožujejo celo nad tem, da so jih njihovi častniki preprosto pustili v jarkih in pobegnili. O tem se pri nas skoraj nič ne sliši, ker bi to rušilo mit o dobro oboroženi in dobro motivirani zmagoviti ukrajinski vojski.
Le zakaj naši mediji nikoli ne kažejo posnetkov ukrajinskih pokopališč, kjer v potrditev strašnih izgub v tej vojni vihrajo morja ukrajinskih zastav?
Ukrajinska država dosledno vodi svojo propagandno vojno. Posnetki uničenja na njihovi strani preprosto niso dovoljeni, o izgubah se ne govori, pretirava pa se uspehe. Jasno, to je namenjeno vzdrževanju morale in to je povsem razumljivo. Kar je manj razumljivo je to, kako zahodni mediji niso sposobni bolj nepristransko poročati o samih bojih, če že o krivdi za vojno pač predvidljivo morajo zavajati. Navsezadnje, bo kakšnega zagovornika podpore Ukrajini od podpore odvrnilo poročilo o več sto mrtvih ukrajinskih vojakih v bojih za Bahmut? Dvomim. Zakaj potem torej tako lažejo? Če Ukrajinci že spremljajo ameriške medije in je tam še nek upravičen razlog, da se prikriva katastrofalno stanje na bojišču, ni ravno veliko možnosti, da bi kdo v Lvovu prenehal podpirati ukrajinske vojake na fronti, ker bi prebral nek bolj nepristranski komentar v slovenskem časopisu.
Mimogrede, tragedije kakršna je bila ta v predmestju Donecka, v ruski družbi ne sprožajo zahtev po kapitulaciji pred kolektivnim zahodom in umiku iz Ukrajine. Ne, ljudje so jezni, ker je v vojaških vrstah toliko nesposobnosti, zaradi katerih prihaja do nepotrebnih žrtev. Podpora vojni je še vedno zelo visoka.
Resnica je prva žrtev vojne, pravijo. Toda, včasih gre propaganda v absurdne skrajnosti. Dober primer so ruski napadi na ukrajinsko infrastrukturo. Tako lahko pogosto beremo, da je ukrajinska protizračna obramba sestrelila malodane vse ruske rakete in brezpilotnike, takoj zatem pa o tem, da je zopet poškodovana ukrajinska energetska infrastruktura? Kako le, če pa so Ukrajinci vse sestrelili? In potem, mar nam niso že nekaj tednov po začetku vojne rekli, da bo Rusom zmanjkalo streliva? Očitno vse ena velika laž.
Jinov svet 