Podobnosti so očitne in tudi rezultat bo bržkone enako porazen.

Težko je razumeti, kaj se dogaja v glavah zahodnih politikov, novinarjev in raznih aktivistov, ki v imenu boja za demokracijo in svobodo, Ukrajino zalagajo z orožjem in z denarjem podpirajo propadajoče ukrajinsko gospodarstvo. Da, na prvi pogled se mogoče zdi logično. Zlomiti hočejo Rusijo, ukrajinskim oboroženim silam dostaviti dovolj opreme, da bodo na bojnem polju premagali ruske nasprotnike in tako ohraniti prevlado ameriškega imperia. Toda, način, kako se te vojne proti največji državi sveta lotevajo, je v resnici malo nor.

Mar ni bilo enako, ko so nas v imenu boja proti Covidu-19 zapirali v občine ali preganjali po ulicah, medtem ko smo lahko še vedno mirno hodili na delovna mesta in širili to ‘kugo današnjih dni’?

Premislimo malo o obeh katastrofah. V obeh primerih smo dobili malodane uniformno medijsko sceno, ki je začela papagajsko ponavljati propagando vladajočih elit. V obeh primerih je šlo za šok terapijo. Uradno zgodbo so ljudem začeli vbijati v glavo, hkrati pa napadati oporečnike. Redkokdo si je upal povzdigniti glas ob v nebo vpijočih neumnostih. Še več, mediji in razni aktivisti so začeli širiti sovraštvo do vseh, ki so si drznili misliti po svoje. Ne verjamete v Covid-19, ste mogoče skeptični do učinkovitosti ukrepov, se bojite cepiva? Potem ste zavržne pošasti in želite smrt svojim sodržavljanom. Ne verjamete, da je v vojni v Ukrajini vsega kriva Rusija in se ne strinjate s tem, da je Ukrajincem treba pošiljati orožje? Potem ste brezobzirne pošasti in podpirate ‘Putinov fašistični režim’. V obeh primerih ste nekdo, ki ga je treba izgnati iz spodobne družbe. Nekateri bi vas zaradi tega, če bi mogli, najraje ubili.

Tako je bilo in še je na propagandni fronti. Sčasoma seveda večini postane vseeno in se začnejo zanimati za druge stvari, vse na veliko jezo propagandistov. Zdaj je le še redkim mar za Covid-19 in zelo težko boste videli koga z zaščitno masko, da ne govorimo o tem, da interesa za cepljenje skorajda ni. Podobno se dogaja pri odnosu do Ukrajine. Da, mediji še vedno tulijo svoje, ampak vedno več ljudem je vedno manj mar. Če bi jih neposredno vprašali, ali so pripravljeni na znižanje svojega standarda, da bo država v Ukrajino lahko poslala nove tanke, bi zelo veliko ljudi odločno reklo ne.

Večina medijev medtem še vedno živi v svojem svetu in skupaj z vladajočo politiko in nekaterimi aktivisti in zelo razburjenimi posamezniki tvori vedno manjši mehurček, v katerem ni dvomov v pravilnost usmeritve. Glede Covida, glede Ukrajine.

Priznam, da sem na samem začetku tragedije s Covidom-19 bil pripravljen verjeti raznim strokovnjakom. Držal sem se vseh ukrepov, upal na cepivo. Nekateri ukrepi so se mi zdeli smešni, ampak potem, sam nisem strokovnjak in mislil sem si, da mogoče že vedo, kaj delajo, da gre za racionalno strategijo, kako hkrati zmanjšati število žrtev in ohraniti delovanje gospodarstva. Čas je potem pokazal drugače.

Čisto mogoče je verjeti v nevarnost Covida-19, zagovarjati določene ukrepe za preprečitev njegovega širjenja in ne verjeti v teorije zarote, da so cepiva način, da se zmanjša človeško populacijo, a hkrati imeti izredno odklonilno mnenje do vse stroke in politike, ki je v dolgem časovnem obdobju dokazala vso svojo nesposobnost in celo dvoličnost. Rezultati so namreč porazni in tako za nazaj, ni težko razumeti zakaj. Ne moreš se proti hitro prenosljivemu virusu boriti tako, da del delovanja družbe ustaviš, medtem ko drugi del neumorno sopiha naprej, ker tako pač zahtevajo gospodarski interesi. Ne moreš se tudi boriti tako, da po deseti uri zapiraš restavracije, v nekem norem upanju, da se pa do desete ure zvečer Covid na ne bo širil. Lahko izbereš ali kitajski ali pa švedski model, vse drugo, vse tisto vmes, je popolna neumnost.

In to neumnost smo izbrali. Oziroma, izbrali so jo za nas, pogoreli in potem, čez čas, malodane popolnoma utihnili. Je pa farmacevtska industrija veliko pridobila, to pa.

Z vojno v Ukrajini je podobno. Tako kot so naši prekrasni vodilni kadri verjeli v čudežno rešitev, ki jo bodo prinesla cepiva, tako zdaj v Ukrajini verjamejo, da bo tistih nekaj tankov, ki jih bodo poslali Ukrajincem, naposled zlomilo rusko državo. Samo malo še potrpimo, teh štirinajst dni je ključnih. In v Ukrajino pošiljajo orožje ki ga je ravno dovolj, da vojno zavleče, ne pa dovolj, da bi ustavilo ruske vojske. Hkrati uvajajo nove in nove sankcije in se slepijo, da bomo s tem uničili rusko gospodarstvo.

Veste kaj je dobra primerjava temu, kar počnejo Rusiji glede njihovega izvoza energentov? Se spomnite, ko vi niste smeli v restavracijo, nekateri naši politiki pa so vseeno hodili naokrog in se mastili potem so pa našli neko noro luknjo v pravilih, da je to bilo dovoljeno? No, od ruskih energentov bi naj postali neodvisni, se jim povsem odrekli, ampak potem pa slišimo, da Rusi nafto prodajajo v Indijo, od tam pa prihaja v Evropo. Na kratko, na papirju so jasna pravila, ki pa jih v ozadju vsi kršijo, potem pa se čudijo, zakaj ne delujejo.

Resnica je takšna, da bi za zmago nad Rusijo v Ukrajini kolektivni zahod moral neposredno posredovati. S svojimi vojskami, s svojimi tanki, s svojimi letali. Dokler orožje curlja v Ukrajino, Rusom ne bo hudega. Bodo pač vse uničili. Jutri, čez mesec, naslednje leto ali čez dve, vseeno. Ne moreš namreč uspešno voditi vojne tako kot naša zahodna politika to počne proti Rusiji. Kar počnejo, je čista neumnost, upanje, da se bo sovrag zlomil. Toda, kaj če se ne bo? Tega si ti prekrasni ljudje niti predstavljati ne morejo.

Zdaj smo na točki, ko bodo zahodne države Ukrajinem dostavljala svoje moderne tanke. Dobro, si mislite, neka logika je v tem. Toda, ali hkrati na veliko proizvajajo nove tanke, vlagajo v širitev proizvodnje streliva? Zdi se, da ne. Imamo vse polno mesečnikov, ki tavajo skozi noč in momljajo, da moramo podpirati Ukrajino, ne zavedajo pa se, da se naša skladišča orožja praznijo in da bo v primeru ruske zmage, ruska vojska stala pred vrati Evrope, oborožena do zob in polna lekcij vojne, mi pa bomo na voljo imeli mnogo manj orožja kot ga imamo zdaj. Noro, mar ne? A vsaj orožarska industrija bo pridobila, saj si bo zagotovila naročila na leta in leta.

In spet je tu primerjava s cepivi. Farmacevtska industrija si je močno opomogla, ampak cepiva ne gredo več v promet. Ljudje vidijo, da nimajo kdo ve kakšnega učinka in celo takšni, ki so se cepili po trikrat ali štirikrat, so vedno bolj skeptični. Tako je tudi z orožarsko industrijo. Da, dobili bodo naročila, ampak a mislite, da bomo zaradi tega zahodnjaki dobili na tisoče novih tankov in oklepnikov? Dvomim. Vojaška industrija na žalost ne deluje tako. Ni toliko v službi zagotavljanja potrebne opreme, ampak prej stvarjanja dobičkov. Na koncu bomo skoraj zagotovo namenili ogromna sredstva za novo orožje, a dobili bore malo. Potrebujemo pa, veste, ogromno.

Krizi s Covidom-19 in z Ukrajino sta nam razgalili pravo sliko našega zahodnega sveta. Najprej medijski propagandni aparat, ki deluje v interesu vladajočih elit in ki je sposoben med ljudmi vzbujati najbolj nizkotna čustva, samo da bi zatrl oporečnike. Potem neumnost in hkrati neverjetno samozaverovanost vladajočih. Na koncu tudi to, da smo vsi talci pohlepa in da štejejo samo dobički, tudi če ob tem kot države utrpimo hude poraze. In s Covidom-19 enega zagotovo smo, v Ukrajini pa bomo skoraj zagotovo še enega. No, Ukrajina bo le ponovitev Afganistana, tistega dolgoletnega merjenja moči, v katerem so si nekateri napolnili kovčke z denarjem, da je na koncu slavna afganistanska vojska pokleknila v nekaj dneh.

Še en problem je. To, da nihče ne odgovarja. Ne politika, ki sprejemajo napačne odločitve, ne novinarji, ki zavestno lažejo in manipulirajo, ne razni strokovnjaki, ki prodajajo neresnice ali preprosto pojma nimajo, kaj govorijo.