Na kratko, rusko gospodarstvo raste, brezposelnost pada, inflacija se umirja, tovarne delajo s polno paro. Presenečenje za vse, ki so mislili, da bodo zahodne gospodarske sankcije zadušile rusko gospodarstvo. Medtem ruska država za vojno v Ukrajini troši presenetljivo malo.

Mogoče se še najbolj logična zdi nezaposlenost. Ta je s 3,3% na rekordno nizki ravni. Jasno, del delovne sile se je preselil med mobilizirane vojake, del je zapustil državo. Toda, to ne more biti edino pojasnilo, saj so ruske tovarne že trinajsti mesec zapored povečale svojo proizvodnjo. Spet, nekaj lahko pojasnijo potrebe oboroženih sil, a vsega že ne. Bolj se zdi, da so Rusi prisiljeni k zamenjavi nekaterih izdelkov, ki so jih prej dobivali iz držav kolektivnega zahoda in ki jih ne kupujejo na Kitajskem, ki je sicer izkoristila odsotnost zahodne konkurence. To se še posebej pozna na avtomobilskem trgu. Ruska avtomobilska industrija je bila med najbolj prizadetimi zaradi sankcij in potrebuje veliko časa, da nadomesti zahodne sestavne dele.

Prvi šok po prelomu odnosov z zahodom je Rusiji prinesel visoko inflacijo. Ta je po začetku vojne skočila na 20%, a se je počasi začela zniževati. V aprilu je padla na 2,3% na letni ravni. Čas bo pokazal, ali se bo v prihodnjih mesecih spet dvignila. Vsaj pri hrani ne gre pričakovati pretiranih skokov, saj rusko kmetijstvo proizvaja vedno več in so police ruskih trgovin polne.

Ruska gospodarska rast je medla, a že to, da se gospodarstvo krepi, kaže na to, da je prišlo do dokaj uspešne preusmeritve. V letu 2022 se je rusko gospodarstvo skrčilo za 2,1%. Še marca letos se je na letni ravni skrčilo za 0,7%, a v aprilu doživelo rast 3,3%. To je daleč od napovedi, da ga bodo zahodne gospodarske sankcije zlomile.

Po analizi The Economista Rusija za vojno v Ukrajini namenja vsega 3% svojega BDP-ja, ali približno 67 milijard $ letno. V času druge svetovne vojne je Sovjetska zveza za vojno namenila kar 61% svojega BDP. Jasno, to vojno lahko Rusi vodijo še zelo dolgo.

Je že presenetljivo, ampak Rusija zmaguje gospodarsko vojno proti kolektivnemu zahodu. Nove in nove gospodarske sankcije ne bodo prinesle spremembe in bodo bolj namenjene domači javnosti v zahodnih državah. Do preloma je namreč že prišlo, zdaj bodo na rusko gospodarstvo vplivale povezave z drugimi državami, predvsem s Kitajsko, ki je gospodarski motor sveta in Indijo, ki kupuje ogromno ruske nafte, a tudi z Iranom in podobnimi državami, ki postajajo pomembni ruski trgovinski partnerji. Veliko bo odvisno tudi od notranje dinamike. Dolgoročno bosta o usodi Rusije odločali vladna gospodarska politika in demografija, ne pa gospodarske sankcije zahodnih držav.