Zaradi prašičje gripe torej ni umrlo na milijone ljudi. Pričakovano. Še en medijski cirkus je prišel in odšel, koliko ljudi pa je pri tem vznemiril, je veliko vprašanje. Po kar nekaj preplahih v preteklih letih ljudje niso več tako naivni. Posledično tudi manj zaupajo medijem. Tudi tukaj bi lahko iskali vzrok za propadanje velikih medijskih hiš po svetu. Naklada časopisom pada in nekoč slavna imena … Nadaljuj z branjem Mediji izgubljajo verodostojnost

Piše Štefan Klep v odgovoru, zakaj se je poslovil od Slovenskih Novic: Zadnjemu znižanju avtorskih honorarjev pa se je pridružilo še vdiranje trženja v avtonomijo mojih prispevkov, s katero sem si v sedemnajstih letih pridobil naklonjenost in zaupanje z obeh strani politično skreganih Slovencev. Zadnje čase so mi namreč bili cenzurirani in odstranjeni nekateri prispevki, ki so, čeprav posredno, zadevali kapitalske lastnike časopisne hiše Dela. … Nadaljuj z branjem Majhne cenzure

Vsako leto ali dve nas mediji začnejo strašiti z novo obliko kužne bolezni, ki ima potencial, da pobije na milijone ljudi. V vsakem primeru bolezen zasede prve minute poročil in pred kamere vlačijo razne goste, ki grozijo ljudstvu, da bo pomrlo v hudih bolečinah. In v vsakem primeru iz vsega skupaj ni nič, mediji sčasoma na vse skupaj pozabijo, opraviči pa se nihče. Kako potem … Nadaljuj z branjem Išče se prva smrtna žrtev zaradi prašičje gripe. Nujno!

To vam ni potrebno posebej praviti, tako ali tako smo vsi vsakodnevno soočeni s tem žalostnim stanjem človeštva in z rumenimi mediji, ki  zasipavajo z najbolj neumnimi novicami. In ljudje to tudi najbolj berejo, tako da ne moremo ravno reči, da so neumni ustvarjalci teh medijev ali oni, ki so se pripravljeni prostituirati za nekaj slave in cekinov. Prej so neumne množice, ki to vsakodnevno … Nadaljuj z branjem Prodajata se seks in nasilje

Tukaj je nekaj mojih misli o medijski sceni v Sloveniji, ki so posledica nekega pogovora, ki sem ga imel prejšnji teden. Opažam, da vedno bolj po redko kupim kakšen časopis, da vedno bolj redko gledam slovensko televizijo in da tudi po spletu, čeprav malo več, obiskujem slovenske strani. To ne velja le za bloge. Kar se mi je zgodilo v preteklih letih, je prehod na … Nadaljuj z branjem Zakaj je slovenska medijska scena takšna kot je

Samomorilski napadalci, že desetletja trajajoč konflikt, vladne sile v ofenzivi proti upornikom: mislili bi si, da gre za Palestino in Izrael, a podobno se godi tudi na drugem koncu sveta, na Šri Lanki. Zakaj potem ne slišimo več o dogodkih tam? Zakaj so poročila vedno znova polna grozot iz Gaze in zakaj se vsa mednarodna skupnost obnaša, kakor da bi šlo za najbolj dragoceno parcelo … Nadaljuj z branjem Zakaj toliko poročil o Gazi?

V Varnostnem Svetu Združenih Narodov sta Kitajska in Rusija z uporabo veta blokirali sprejem sankcij proti režimu predsednika Mugabeja, s tem pa razjezili ZDA in Veliko Britanijo, ki zdaj že nekaj let pozivata k ostrejšim ukrepom proti vladarju Zimbabveja. Rusi so kot razlog za svoj njet navedli prekoračitev pristojnosti ZN in željo nekaterih zahodnih držav po vmešavanju v notranje zadeve suverene države. Če človek koliko … Nadaljuj z branjem Stvar zaupanja

Hm, gotovo ste že kdaj kje prebrali, da so med nami ljudje, ki ne gledajo televizije. Nikoli. Sploh ne vedo, za kaj bi tisto peklensko škatlo sploh imeli v hiši ali stanovanju. Navsezadnje je veliko boljših načinov, kako kvalitetno preživljati prosti čas, kot gledati 345. del Luciende. Npr. brati kakšno zares dobro knjigo. Iti na sprehod. Sestavljati lego kocke. Vse razumljivo. Kar se meni osebno … Nadaljuj z branjem Ne gledajo televizije

Uroš Slak nas je že navadil neke vrste rumenega novinarstva, ki živi od razburjanja strasti. V studio pripelje ljudi, od katerih ne pričakuje tehtne debate, ampak čim več ognja. Ljudstvo pa se naj ob tem zabava. Pri tem je že velikokrat prekoračil vse meje. V današnjih Trenjih je uspelo njegovi ekipi policijo prikazati kot tolpo nečloveških huliganov, ki ugrablja otroke na ukaz povampirjenih centrov za … Nadaljuj z branjem Neodgovorno novinarstvo

Žal mi je za revijo Mag. Res mi je, čeprav bi se mi še pred kakšnim letom kaj takega zdelo docela nemogoče. Spomnim se enega prav rasističnega prispevka izpod gostujočega peresa nekega slaboumnega radijskega voditelja, zavoljo katerega sem se tedaj zatrdno odločil, da ta revija ni vredna mojega denarja. Nič me ne more odbiti bolj, kot da celotno skupnost označiš za primitivno, morebiti celo za … Nadaljuj z branjem Korak v napačno smer