Uroš Slak nas je že navadil neke vrste rumenega novinarstva, ki živi od razburjanja strasti. V studio pripelje ljudi, od katerih ne pričakuje tehtne debate, ampak čim več ognja. Ljudstvo pa se naj ob tem zabava. Pri tem je že velikokrat prekoračil vse meje. V današnjih Trenjih je uspelo njegovi ekipi policijo prikazati kot tolpo nečloveških huliganov, ki ugrablja otroke na ukaz povampirjenih centrov za … Nadaljuj z branjem Neodgovorno novinarstvo

Žal mi je za revijo Mag. Res mi je, čeprav bi se mi še pred kakšnim letom kaj takega zdelo docela nemogoče. Spomnim se enega prav rasističnega prispevka izpod gostujočega peresa nekega slaboumnega radijskega voditelja, zavoljo katerega sem se tedaj zatrdno odločil, da ta revija ni vredna mojega denarja. Nič me ne more odbiti bolj, kot da celotno skupnost označiš za primitivno, morebiti celo za … Nadaljuj z branjem Korak v napačno smer

Mjanmar je pozabljen. Tudi, ali naj državo imenujemo Burma ali Mjanmar. Je popolnoma vseeno. Svetovne tragedije imajo v teh časih navado izginiti z malih zaslonov še preden se dodobra poučimo o njihovih vzrokih in posledicah. Med vsem kar se vsak dan zgodi, je težko polno zaposlenemu človeku spremljati prav vsak konflikt ali naravno katastrofo. Tudi, če ima poseben interes, tudi, če ima toliko denarja, da … Nadaljuj z branjem Ne pozabite

Med blogerji je veliko prahu dvignil uvodnik Sabine Obolnar v Delovi prilogi Ona, v kateri se je lotila ‘blogerske zalege’. A najprej tale zanimiva novička (Martin Senica – uvodnik v Stopu): Na nacionalnem radiu so zavrnili oglas za Stop, v katerem med drugim opozarjamo na članek, v katerem (še vedno) z veliko simpatije pišemo o Mojčini (takrat še) nerodnosti, z besedami: ‘Preberite še o aferi … Nadaljuj z branjem Koga se boji Sabina Obolnar?

Trenutno vpitje o propadu novinarske neodvisnosti v tej državi ni nič drugega kot boj za izgubljene pozicije. Lahko rečemo, da je v obdobju po osamosvojitvi pa vse do prihoda trenutne vlade ena majhna skupina skoraj popolnoma obvladovala medije in ni pustila nikomur izven tega ozkega kroga, da bi prišel do besede. Bi mar kdo za tiste čase lahko rekel, da so bili mediji neodvisni? So … Nadaljuj z branjem Spremembe brez sprememb

Veselo čtivo v včerajšnjem Delu (proizvod neke Polone Frelih): ‘Nobena skrivnost ni, da Rusi vidijo v podelitvi neodvisnosti Kosovu nevaren precedens, na podlagi katerega bi utegnili zahtevati samostojnost tudi ruski republiki Abhazija in Južna Osetija, ki si že dlje časa prizadevata za odcepitev od Rusije.’ Ha ha! Na to lahko samo rečem: nobena skrivnost ni, da gre z Delom samo navzdol in da njihovi novinarji … Nadaljuj z branjem Nobena skrivnost ni

Opažam, da se prispevki v časopisih ali na televiziji ali na radiju vedno bolj krajšajo. Nekaj splošnih opazk, kakšen pomemben podatek, ponavadi še subjektivno mnenje in že nastane prispevek. Vmes imamo še kakšen oglas, da nekaj zaslužimo, ali, če smo na radijski postaji, kakšen komad, da zapolni praznino. Tukaj lahko poslušate nekaj o blogih na RGL-u. Ne da bi izvedeli kaj posebej novega. Vse skupaj … Nadaljuj z branjem Krajše je boljše?

Danes bomo malo analizirali en članek. Naslov je Maščevanje zaradi izsiljevanja? Avtor je Jože Plešnar, članek pa najdete v ponedeljkovi (4.12.06) izdaji Večera. Torej, ni pomembno zakaj ravno ta članek, recimo temu tako, da mi je ravno prav prišel pod roke, čeprav bi lahko seciral tudi kakšnega drugega. Plešnar začne: Po nekaterih trditvah bivši ruski vohun Aleksander Litvinenko ni bil le oporečnik in kritik čečenske … Nadaljuj z branjem Kratka analiza nekega članka – Primer Litvinenko

Sicer velja v ZDA in na sploh v zahodnem svetu, da ima vsak posameznik svobodo izražanja, razen v določenih primerih, ko bi spodbujal sovraštvo in nasilje, ali pa, zanimivo, če bi v Nemčiji zanikal Holokavst. Toda, vse ni tako preprosto. Ne gre kar vsega reči, tudi če ti pustijo. Kar so občutile tudi Dixie Chicks. Leta 2003 je ena izmed pevk v Londonu izjavila, da … Nadaljuj z branjem Dixie Chicks in svoboda govora