3% je prva brazilska serija za Netflix, ki prikazuje proces, skozi katerega morajo iti dvajsetletniki, da bi se iz revščine kontinenta prebili v utopičen svet v Atlantiku imenovan Maralto, kar uspe le zelo redkim. Od tu naslov. Preostanek je obsojen na bivanje v bedi in pomanjkanju, zaradi česar je mladina zagreta, da bi uspela najti pot skozi težka testiranja in s tem v obilje in srečo. Nanje vpliva tudi religija, saj ustanovni par utopičnega sveta slavijo skorajda kot božanstvo.
Vera v pravičnost tega sistema je ključna za njegov obstoj, saj bi drugače nekaj odstotkov težko vzdrževalo sistem, v katerem je ogromna večina poražencev. Prav zaradi tega dajejo kandidati vse od sebe, da bi prišli skozi proces in v boljše življenje in so le redki med njimi, ki bi ta sistem tudi nasilno spremenili. Obstaja odporniško gibanje, ki pa je omejeno na gverilske akcije, kar kaže na to, da sistem vendarle uživa dovolj zaupanja, ki omogoča stabilnost.
Spremljamo zgodbe nekaj mladeničev in mladenk, ki gredo skozi testiranja 104. procesa in vodje le tega. Testiranja odkrivajo njihove sposobnosti, tako individualno, kot tudi kot dela skupine in od preizkusa do preizkusa odpada več kandidatov. Priča smo celo samomoru neuspešnega kandidata, tako velika je želja po uspehu.
Najbolj povedna je četrta epizoda, ko se preostali udeleženci procesa zjutraj zavedo, da so ujeti v skladišču. Eden ugotovi, kaj morajo narediti. Da bi prišli do hrane in vode, morajo usklajeno premikati vzvode nameščene po raznih delih skladišča. To jim tudi uspeva in so dobro organizirani. Hrano in vodo si delijo. Toda potem naenkrat dobijo ogromno hrane in vode, kar jim da vedeti, da se je narava preizkusa spremenila in da morajo najti izhod. Ko jim postane jasno, da ne morejo ven, nastane skupina, ki drugim začne nasilno odvzemati hrano. Priča smo divjanju, zaradi katerega dva kandidata izgubita življenje. Vse skupaj še najbolj spominja na Stanfordski eksperiment.
Vprašati se moramo, kdo je kriv za takšen razplet. Nasilneži, ker so njihovi karakterji pomanjkljivi, ali razmere, v katere so potisnjeni in zaradi katerih pridejo do zaključka, daje cilj testiranja preživetje najmočnejših. Ta epizoda predstavlja celotno serijo, ko se moramo vprašati, kdo je v resnici slab, tistih 97%, ki jim ne uspe, ali stvaritelji in upravljalci sistema? Če bi namreč vodja procesa pravočasno ustavil preizkus, do nasilja in ubijanja nikoli ne bi prišlo in vsak z malo znanja o človeštvu bi mu znal povedati, da je takšen rezultat v stresni situaciji, ko grozi pomanjkanje, celo predvidljiv. Ampak to je vodja procesa seveda vedel, a mu ni bilo mar za posledice, le da je lahko izločill še nekaj kandidatov.
Pri tem kandidati niti ne vedo, kakšen je utopičen svet, v katerega si želijo, v resnici. Slišali so govorice, a vse kar v resnici vedo je, da so njihova življenja slaba in da jim želijo ubežati, tudi če morajo pri tem zapustiti svoje družine. Zdijo se podobni ekonomskim migrantom, ki tako množično prihajajo v Evropo iz revnih delov sveta. Mnogi niti ne vedo, da se na razvitem zahodu za vse ne cedita med in mleko, a razmere, v katerih živijo, so tako slabe, da so pripravljeni tvegati svoja življenja, da bi jim ubežali.
Prostovoljna sterilizacija na samem koncu serije je zanimiv, ampak kar logičen zaključek, glede na to, da bi naj ta utopičen svet bil čista meritokracija. Prisotnost potomstva bi hitro lahko vodila v nepotizem, sicer pa bi to pomenilo tudi, da bi to pripeljalo do razlike med tistimi, ki bi morali iti skozi proces in tistimi, ki bi bili v udobno življenje že rojeni. Meritorkacije zaradi tega ne bi bilo več. Zaradi tega postanejo tudi bolj jasne besede, ki jih odpadlim kandidatom namenjajo agenti, češ da so otroci dobro zdravilo za frustracije. Te otroke namreč potrebujejo, da izmed njih nabirajo svoje nove člane skupnosti, ali 3% tistih, ki jim uspe priti skozi proces. Na tem mestu se lahko mimogrede dotaknemo RKC, v kateri so se duhovniki dolgo časa lahko poročali in imeli otroke. Razlog, zakaj so temu naredili konec, je bila korupcija, ki je prišla s tem, saj so duhovniki poskrbeli za svoje otroke in jim zagotavljali dobre položaje. Reforma je služila temu, da bi se duhovniki bolj posvečali RKC, ne pa svojim sorodnikom.
3% je dobra serija vredna ogleda, brez pretirano črno bele upodobitve in s številnimi zanimivimi vprašanji, s katerimi se je mogoče spoprijeti. Netflix je že napovedal drugo sezono.
2 thoughts on “3%”
Komentarji so zaprti.