6. decembra je Vladimir Putin pred zbranimi delavci v avtomobilski tovarni v Nižnem Novgorodu naznanil, da se bo potegoval za nov predsedniški mandat. Volitve bodo marca in do zdaj se je napovedalo že kar nekaj kandidatov, a Putin je tisti, ki uživa ogromno podporo in dejansko v tem trenutku še nima resnega tekmeca. Še najbližje sta mu Žirinovski in Zjuganov, dva veterana, ki se redno pojavljata na predsedniških volitvah. Žirinovskemu bodo te že šeste. Putin gre v boj za četrti mandat.

Liberalna opozicija nima nikakršnih možnosti in tega ni težko razumeti. 18. marca bodo volitve, kar je hkrati obletnica priključitve Krima. Tu se skriva tudi razlog, zakaj liberalna opozicija ne more preseči tistih nekaj milijonov glasov. Odgovor ni diktatura, ni medijska propaganda, ampak sporočilo, ki ga širijo. Zagovarjajo stališča, ki so pogosto v nasprotju z interesi ruske države. Ksenija Sobčak, tv voditeljica in novinarka, ki bo nagovarjala ta volilni blok, pogosto zveni kot kakšen zahodni rusofobni kritik, ki povsod vidi ruske zarote in ki želi, da se Krim ponovno iztrga iz ruskega objema. To ne more naleteti na dober odziv.

Liberalna opozicija bi lahko dosegla boljši rezultat, če bi zvenela bolj pro rusko, kakor smešno se to že sliši. Če bi odločno odklanjala zahodne zahteve, zagovarjala močno rusko državo in bolj opozarjala na nedelujoče stvari doma. Ksenija Sobčak zagovarja prosti trg in privatizacijo, s čimer lahko nagovori obsežen del ruskega volilnega telesa, a ko začne govoriti o Krimu, to postane v hipu nepomembno.  Aleksej Navalni bi imel lustracijo, ukinil vojaški nabor in prepolovil ruske oborožene sile in decentraliziral rusko državo.

Liberalna opozicija ima problem, kot vsa druga opozicija, da jim medijski prostor pogosto ni najbolj naklonjen, a živimo v svetu, v katerem se sporočila da preprosto širiti po spletu in Rusi niso ravno najbolj nazadnjaški narod na planetu. Da, Putin ima tu ogromno prednost. Pomislite, v nedeljskih poročilih z Dmitrijem Kiseljovom, so o njem na samem začetku  tako ali drugače govorili kar okoli dvajset minut.

No, v ZDA so mediji po Trumpu tolkli dan in noč in ga to ni ustavilo.

Vladimir Putin je zdaj nekje pri 75-80%, kar je ogromna podpora. Žirinovski in Zjuganov lahko računata tam na okoli 10%, Sobčakova in Navalni pa mogoče na le nekaj %. Zaradi tega kaže, da bo predsedniška tekma v Rusiji silno dolgočasna. Niti Ksenija Sobčak v resnici ne verjame, da lahko zmaga, medtem ko pri komunistih gre bolj za ritual. Dokler ne bo prenove stranke, novih voditeljev, ni pričakovati preboja, ker se njihova baza iz leta v leto krči, ko umirajo upokojenci, ki se še nostalgično spominjajo na sovjetsko dobo. Žirinovski je nekaj takšnega, kot je pri nas Jelinčič. Dobiva svoj delež, a ga tudi večina ne more jemati resno.