Prev volitvami doživljamo še en vihar  v kozarcu vode. Pomislite, voditelj konservativne stranke nima najboljšega mnenja o splavu. Šok.

Vir zgražanja je v intervjuju, ki ga je Matej Tonin, predsednik NSi, dal časniku Večer:

 Bi ustavna pravica do izbire in telesne nedotakljivosti, pravica do splava ostala del osnovnih zdravstvenih uslug?

“Moja žena je ravnokar noseča s tretjim otrokom.”

Čestitam.

“Hvala. Pred časom sva imela ultrazvok. To je bilo še v roku, ko bi lahko naredila splav. Ko vidiš tega človeka, kako se premika in mu bije srce, nimam srca, da bi rekel …”

Ne gre za vaše srce. Bi to ustavno pravico omogočili prebivalkam in prebivalcem Slovenije znotraj osnovne zdravstvene košarice?

“Ali naj se splav financira iz javnega denarja? Nisem za to, da se splav z zakonom prepove, ker to nič ne reši.”

Splav ni prepovedan skoraj nikjer.

“Sem pa zelo za to, da se oteži pot do splava in da to ni rutinski poseg, ko prideš in greš, ampak da sta vsaj dve stopnji.”

Ti že obstajata. Obisk osebnega ginekologa, pogovor s socialno delavko, obisk ginekološke klinike …

“Vi imate druge informacije. Srečal sem se z zavodom Živim, kjer trdijo, da če bi bil postopek otežen ali stvar večkratnega premisleka, se morda mnoge ženske ne bi odločile, kot so se. Splav bi otežil in ne bi ga financiral iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja.”

Za voditelja konservativne stranke, močno prežete s krščanstvom, je takšno stališče milo. Pričakoval bi, da bi Tonin želel splav prepovedati, seveda tako, da bi najprej dosegel dvotretjinsko večino za spremembo ustave. Ne, on bi proces otežil, pri čemer se zdi, da maneverskega prostora v bistvu niti nima.

Tonin je s svojimi besedami požel kar nekaj ostrih kritik. Recimo, s strani Socialnih demokratov,  ki so na družabnem omrežju twitter zapisali, da ‘Nobeni ženski 55. člen Ustave Republike Slovenije ne odreka pravice, da se svobodno in po svoji vesti odloči za rojstvo, preprečuje pa Cerkvi in političnim strankam ter vsem ostalim, ki jim slepo služijo, da bi namesto žensk odločali o njihovem telesu, zdravju in celo življenju.’

Ni presenečenje, da bo konservativna stranka nasprotovala splavu. Ni presenečenje, da bo social demokratska stranka nasprotovala stališču konservativne stranke. To pa ne pomeni, da ne moreta sodelovati na drugih področjih. Nobeno sodelovanje po volitvah ni izključeno, še posebej, ker Tonin niti ne zagovarja prepovedi umetne prekinitve nosečnosti. Bolj kot resen spor, se zdi da gre za predvolilni boj.

Seveda, vsako sklepanje povolilnih koalicij med različnimi strankami bo terjalo kompromise. Še posebej, če bo prišlo do povezovanja v katerega bosta vključeni NSi in SD. Pri tem je nerealno, da bi se karkoli spremenilo pri umetni prekinitvi nosečnosti. Da bi se kaj spremenilo na tem področju, bi morala oblast prevzeti povsem konservativna koalicija, kar se pa tokrat skoraj zagotovo ne bo zgodilo.