Moram priznati. Pozitivno sem presenečen. Pred časom sem se spraševal o problemu demokracije na lokalni ravni, v občinah, ki so prevelike, da bi se vsi med seboj poznali in premajhne, da bi jim svojo pozornost posvetili mediji. Občine, kakršna je tista, v kateri živim, z nekaj več kot 7000 prebivalci.

Problem je v tem, da večina medijev spremlja spopade v mestih, kot so Ljubljana, Maribor, Koper, Celje, itd… Ni težko spoznati kandidatov. Udeležujejo se soočenj, ki jih prenašajo po televiziji in radiu, o njih pišejo časopisi, stranke in sami kandidati imajo več denarja za kampanjo. Volivci lažje primerjajo in se lažje odločijo.

V manjših občinah je drugače. Niso tako zanimive. Novinarji manj časa posvetijo problemom teh občin. Pozornosti je veliko manj.

No, pozitivno sem presenečen, ker sem imel možnost spremljati televizijsko soočenje kandidatov za župana moje občine.  Kandidati so tudi spoznali prednosti spleta in so se udomačili na družabnih omrežjih. Vse to ob že klasičnih prijemih, kot so plakati in letaki v vsak dom. S tem imam kot volivec večjo možnost za primerjavo. Še pred štirimi leti, se mi zdi, sem bil malodane obsojen na podporo obstoječemu županu, ker njegovih konkurentov nisem poznal, ker se o njih ni dalo veliko izvedeti.

To je hkrati dokaz neverjetnega razvoja naše države. To, kar smo pred dvema desetletjema komaj zmogli na državni ravni, je zdaj nekaj normalnega že na lokalni. Kampanje se vodijo vedno bolj profesionalno in z velikim dosegom. Državljani imamo veliko možnosti, da se informiramo in nismo odvisni samo od enega ali le nekaj virov informacij. Nič težkega ni posneti video, se v njem predstaviti volivcem in ta video razširiti po družabnih omrežjih.

Zdaj moramo samo še dvigniti nivo politike, državne in lokalne in povrniti zaupanje v našo demokracijo.