Tistih, ki ne berejo knjig, je vedno več. Med njimi je kar nekaj takšnih, ki so prav ponosni, da se v njihovo bližino nikoli ne pretihotapi kakšna knjiga. To presega vse razredne delitve. Tudi med visoko izobraženimi so takšni, ki jim je ljubše gledati resničnostne šove, kot da bi zavili v knjižnico.
Število ljudi v Sloveniji, ki ne berejo več knjig, se je v zadnjih letih namreč povečalo in jih je 49 odstotkov – približno toliko kot pred štiridesetimi leti. V petih letih, kolikor jih je minilo od raziskave Knjiga in bralci V, se je na več področjih še bolj zmanjšalo kot prej v šestnajstih letih. Letno število izdanih naslovov se je v obdobju od leta 2014 do 2019 zmanjšalo za skoraj tisoč oziroma slabo petino. Če je leta 2014 vsaj eno knjigo na leto prebralo še 58 odstotkov Slovencev, je takšnih leta 2019 le še 51 odstotkov, za nekaj odstotkov se je zmanjšalo tudi število bralcev v vseh drugih kategorijah.
Cena knjig ni ovira. Navsezadnje lahko ljudje gredo v knjižnico, a se tudi tam izposoja manjša. Gospodarstvo raste, večina si lahko privošči vedno več. Resnica je, da knjige pač večini niso na vrhu prioritet. Vse drugo je bolj pomembno.
Obseg izposoje v knjižnicah se je zmanjšal s štirih izposojenih knjig leta 2014 na tri in pol v letošnjem letu. Še več, v Sloveniji se je zmanjšalo tudi število družin, ki redno berejo otrokom. Če na Norveškem kar 57 odstotkov staršev dnevno bere otrokom, skoraj petina pa od dva- do trikrat na teden, pri nas vsak dan bere otrokom 12 odstotkov staršev, večkrat na teden pa 17 odstotkov. V petih letih se je število bralcev, ki letno preberejo več kot 20 knjig, skrčilo za tretjino. Manj je tudi tistih, ki preberejo vsaj šest ali deset knjig.
Dobro je, da se obdavčitev knjig zmanjša in te postanejo bolj dostopne, a to je le majhen del rešitve. Dokler se o knjigah, njihovih avtorjih in zgodbah, ki jih prinašajo, ne bomo bolj pogovarjali, bo tako kot je. Preprosto ne bodo in, ne bodo moderne. Zato je tako pomembno, da bomo dobili televizijsko serijo po kriminalki Tadeja Goloba, Jezero. Pomembno je, da se o tem pogovarjamo in razpravljamo, ker s tem lahko še koga prepričano, da branje knjig ni le izguba časa, kar mnogi mislijo. Tega bi moralo biti še več in glavna odgovornost je pri medijih, ki bi morali vso kulturo, ne le knjige, dajati bolj v ospredje.
Tudi pri branju je potrebna zmernost, ampak da ne prebereš nobene knjige, je slabo. Tu in tam odpreti svoj pogled v svet in se ločiti od poneumljanja raznih resničnostnih šovov in zabavne industrije, ki ne odpira nobenih perečih tem, ampak dela na tem, da ljudi ali po nepotrebnem razburja, ali pa zaziba v neškodljivo omrtvelost, je nujno. Svet tam zunaj je velik in pozitivno je, če ga odkrivamo, tudi skozi kvalitetna dela pisateljev.
Potem je tu še podpora domačim ustvarjalcem. Sam sem se v začetku tega leta odločil, da bom vsaj enkrat na leto kupil knjigo slovenskega avtorja. Sicer sem se namenil, da doma ne bom imel kdo ve koliko knjig in bom raje večkrat zavil v knjižnico, ampak pomembno se mi zdi, da prispevam svoj majhen delež h krepitvi domačih ustvarjalcev. Na žalost ti ne morejo preživeti samo od pisanja knjig, a bilo bi prav, da bi enkrat v prihodnosti lahko.
Jinov svet 