Vedno znova se ponavlja ista zgodba in malo me že čudi, kako so ljudje lahko tako naivni. Ni pomembno kje. V Ukrajini, Libiji, Iranu, Venezueli, Hong Kongu…

ZDA za uničevanje držav uporabljajo preizkušeno metodo. Ko v Washingtonu ocenijo, da se vodstvo neke države obnaša preveč neodvisno ali celo sovražno, pripravijo temelje za prevrat. Preko raznih organizacij, ki se predstavljajo kot nevladne, podpirajo razne opozicijske skupine, v ospredje potiskajo obraze, ki jih lahko predstavijo kot novo upanje in delajo na tem, da postajajo politične razprtije vedno hujše. V trenutku, ko se neki državi iz tega ali onega razloga zalomi, bodisi da gre za gospodarsko krizo, korupcijo, etnične in verske konflikte, le to izkoristijo.

Zaženejo svojo mašinerijo.

Ameriški mediji, od katerih prepisuje večina sveta, začnejo demonizirati oblast in povzdigovati opozicijske predstavnike. To se prenese na družabna omrežja, kjer se kar naenkrat najde ogromno prebivalcev ciljane države, ki zahtevajo ameriško posredovanje in širijo grozljive zgodbe o nasilju oblasti. Kmalu ZDA uvedejo sankcije, namenjene nižanju standarda, kar samo še poglobi krizo.

Opozicijo izkoristijo. Predstavijo se jim kot sila dobrega, ki jim želi le pomagati, ki jim nesebično daje denar in včasih tudi orožje in jim obljublja boljše življenje. V resnici je to še kar enostavno narediti, saj je večina sveta zastrupljena z ameriško zabavno produkcijo. V glavah imajo dobre ameriške agente, kakšne lepe ameriške vohunke, ki se srčno borijo za pravice ponižanih po svetu proti zloveščim diktatorjem. Vedno tudi zmagajo.

Realnost je drugačna. Gre za tehnologijo uničevanja držav in ta je povsem brezobzirna. Ljudje niso pomembni. Če hitro pride do prevrata, se ameriški mediji v hipu preusmerijo na nov cilj, na družabnih omrežjih debata utihne in nihče več ne opazuje, kaj se dogaja v državi, ki je bila cilj operacije. Poglejte le Bolivijo. Če uspeha ni takoj, se pritiski zaostrujejo. Mediji so vedno bolj histerični, aktivisti na spletu jokajo, kako jih oblast pobija in širijo vedno hujše pripovedi o tiraniji oblasti, sankcije se zaostrujejo, če je država šibka, sledi vojaški napad. Spomnite se Sirije in Alepa. Rekli so vam, da predstavlja zmaga vladnih sil konec življenja v mestu. Čista laž, seveda. Življenje gre dalje, a ker je postalo očitno, da je vojna za ZDA v Siriji izgubljena, so preprosto našli nove cilje.

Hong Kong je dober primer. Legije naivne mladine, ki mahajo z ameriškimi zastavami in so vedno bolj nasilne, ZDA izkoriščajo za napad na Kitajsko. Hong Kong bo na koncu ležal v ruševinah. Ne v dobesednih, ampak gospodarskih. Prav tisti, ki tako goreče verjamejo v ZDA, bodo, razen redkih izjem, plačali ceno gospodarskega zastoja. Seveda po končani operaciji nikomur več ne bo mar zanje. Ne pozabite, ljudje niso pomembni, čeprav se vam bo kakšna dobro izobražena Američanka, plačana s strani kakšnega ameriškega možganskega trusta, malodane zjokala, kako je za ameriško zunanjo politiko samo velika želja pomagati ubogim ljudem proti tej ali oni diktaturi. Po drugi strani vas bo v primeru, da se z njo ne strinjate, označevala za pokvarjenega podpornika tiranije, ki mu bo sodila zgodovina.

Ne bodite naivni.