ZDA so končno priznale svoj poraz v Afganistanu

Rahlo skeptičen sem do ameriških obljub, da se bodo umaknili iz Afganistana. Sporazum s talibani gor ali dol. Ameriški predsednik Donald Trump marsikaj obljublja, kar se potem ne zgodi. Sirija je dober primer. Zato je dvom v mirovni sporazum, ki sta ga obe strani, ZDA in talibani, sklenili v katarski Dohi, upravičen.

Po tem sporazumu bi se naj tuje sile iz Afganistana umaknile v štirinajstih mesecih, v zameno naj bi talibani onemogočili delovanje vsem terorističnim organizacijam na območjih, ki jih nadzirajo.

Vojna v Afganistanu traja že od oktobra 2001. ZDA so v bojih izgubile 2400 vojakov in okoli 12000 jih je še vedno nameščenih tam. Talibani nadzorujejo večje dele države.

Za Američane Afganistan nikoli ni bil samo bojišče proti teroristom. Res so se tja zatekli pripadniki Al Kaide, ki so od tam načrtovali teroristične napade po svetu, toda država je tudi strateško zelo dobro pozicionirana. Za ZDA je lahko delovala kot vrata v Centralno Azijo, nekakšno bodalo usmerjeno v mehki trebuh Rusije. Z umikom bo to veliko ozemlje Američanom izgubljeno.

Donald Trump je v svoji predvolilni kampanji obljubil drugačno zunanjo politiko, umik iz dolgotrajnih ameriških obveznosti po svetu. Večkrat so mu uresničitev njegovih obljub že preprečili pripadniki ameriških varnostnih struktur, ki se nikoli od nikoder ne bi umaknili. Pod Trumpom so Američani tako nadaljevali vojno, z nekaj bombastičnimi predsednikovimi izjavami za popestritev, a spremenilo se ni nič. Talibani so pač trdovraten nasprotnik, ki bolj kot ne čaka, da se bo sovražnik utrudil. Njim ni važno, ali bo vojna trajala še deset ali dvajset let. Američani po drugi strani izgubljajo ne le vojake, ampak predvsem veliko denarja.

ZDA bodo izgubo ugodnega položaja v Afganistanu lahko nadomestile z manjšimi stroški za svoje imperialne podvige. Trump je povsem drugačna vrsta politične živali, ki moč ZDA ne vidi v tankih in letalih nekje v oddaljenih puščavah, ampak v trgovinskih sporazumih in gospodarskih vojnah. Prav ima. Američani so si v zadnjih dveh desetletjih sami zadali najhujše rane s svojimi vojaškimi pustolovščinami po svetu, medtem ko je njihova gospodarska prevlada skopnela.

Ne smemo se slepiti, kaj ameriški umik pomeni za Afganistan. To je ameriški poraz, zagotovo, a Afganistan se bo zdaj vrnil v mračno obdobje prevlade talibanov. To ne bo napredna država. Računamo lahko na neko obliko konservativne, skrajne, nazadnjaške politike, pod katero bo večina prebivalstva zatirana. Toda alternativa temu je neskončna vojna. Skoraj dve desetletji vojskovanja smo videli in napredka ni bilo nobenega. Vse, kar se da pozitivnega potegniti iz te katastrofe, je obveza talibanov, da ne bodo gostili nobenih terorističnih organizacij.

Ne pozabimo, da je bil Osama bin Laden njihov gost. Resnici na ljubo je treba priznati tudi, da nobenega Afganistanca ni bilo med napadalci enajstega septembra in da je za raidkalizacijo sunitskih muslimanov po svetu mnogo več naredila ameriška zaveznica, Saudska Arabija.