Na super torek je Joe Biden vstal od mrtvih in Berniju Sandersu zadal hud udarec

V zadnjih 72 urah se je v demokratski tekmi marsikaj spremenilo. Pred Južno Karolino je bil center stranke razbit, medtem ko so ankete javnega mnenja kazale na zmago senatorja iz Vermonta, Bernija Sandersa v večini držav na super torek. Nekdanji župan New Yorka in milijarder Michael Bloomberg je še veselo porabljal milijone in milijone svojega denarja, da bi preizkusil svojo teorijo, da je mogoče v tekmo vstopiti pozno, se izogniti prvim državam na koledarju in kljub temu zmagati.

Potem je nekdanji podpredsednik v Obamovi administraciji, Joe Biden, ki je tako dolgo veljal za favorita in se mu je ob začetku pravih bojev močno zalomilo, premočno zmagal v Južni Karolini, državi, na katero je od samega začetka veliko stavil. Kar naenkrat je bil spet v ospredju, v blišču medijskih luči in to je dobro izkoristil. Le nekaj dni ga je ločilo do tretjega marca in pomembnih bojev v štirinajstih državah, tako imenovani super torek. In je iz tekme izstopil Pete Buttigieg, ki je tako presenetljivo uspešno začel v Iowi in New Hampshiru. Končal je tudi milijarder Tom Steyer. Sledila je Amy Klobuchar. Neverjetno, pridružil se je celo Beto O’Rourke, na katerega smo že vsi pozabili in podprl sedeminsedemdesetletnega Bidena. Center se je v trenutku združil za Bidenom. Na drugi strani je Elizabeth Warren ostala v tekmi in progresivni tabor je ostal razklan.

Posledice so vidne. 3, marca se je odločalo v štirinajstih državah in na Ameriški Samoi in v igri je bilo 1300 delegatov. Veliko zmago je dosegel Biden, ki je znova favorit in človek strankarskih elit. Deset držav je odnesel, pri tem pa v oči bode njegovo zmagoslavje na jugu, v državah kot Alabama in Virginia, kjer je nagovoril temnopolte volivce. Sanders ej dobil le štiri države, med njimi svojo domačo, Vermont. Še posebej boleč poraz je doživel v Teksasu, kjer je po anketah še pred kratim bil v prednosti, a je v torek vseeno za las zaostal. K sreči zanj je dobil delegatov polno Kalifornijo. To ne spremeni dejstva, da ima delegatov zdaj več Biden.

Za nominacijo demokratske stranke je potrebnih 1991 delegatov.

Michael Bloomberg je spoznal, da denar ne more kupiti volitev. Niti v ZDA ne more 500 milijonov $ vedno prekriti slabega kandidata, z veliko masla na glavi. Nekdanji župan New Yorka je v marsičem sila podoben Trumpu, predvsem v odnosu do žensk, a so mu mediji, razen tu in tam, prizanesli. Njegovi rezultati so porazni, saj mu je uspelo zmagati le na Ameriški Samoi, ki niti ni država in ne more sodelovati na predsedniškh volitvah novembra. To je tudi spoznal in prekinil kampanjo. Lahko bi rekli, da je zaman potrošil veliko denarja, kar pri njegovem bogastvu niti ni ne vem kakšen problem. Je pa njegov konec dobra novica za Bidena, ki bo prej požel podporo tistih, ki so mislili, da lahko še en oligarh premaga Trumpa. K samozvanemu demokratičnemu socialistu Sandersu zagotovo ne bodo šli.

Sanders je vedno bil v težkem položaju. Tudi če bi postal relativni zmagovalec, to ne bi pomenilo avtomatsko, da bi postal kandidat stranke. Na koncu bi ga lahko pokopali superdelegati, strankarski veljaki, ki hočejo ohraniti stanje v stranki kakršno je, ne pa da bi jih proti Trumpu vodil pripadnik progresivne struje. Kaj šele, da bi na koncu res zmagal. Saj bi raje videli, da Trump ostane predsednik in s tem, ko podpirajo Bidena, za katerega se na trenutke zdi, da je malo dementen, takšen izid tudi tvegajo. Zdaj, ko se Sandersu vedno bolj izmika možnost, da bi na koncu imel največ delegatov, so njegove možnosti še veliko manjše. Boli ga tudi, da mladina, na katero je toliko stavil in ki ga močno podpira, preprosto ni na volišča prišla v velikem številu. Po drugi strani je uspešno nagovoril latinoameričane.

Še eno vprašanje, ki se postavlja je, zakaj Elizabeth Warren, kljub temu da dobro ve, da možnosti nima nobenih več, ni prekinila svoje kampanje in podprla Sandersa. Če bi to storila, bi bili današnji rezultati drugačni. Nekateri v Sandersovem taboru verjamejo, da vztraja zanalašč in da gre za veliko zaroto, s katero želijo preprečiti zmago njihovemu kandidatu. Če sta svoj brezizhoden položaj spoznala Buttigieg in Amy Klobuchar, zakaj ga ni Elizabeth Warren, ki je celo v svoji domači državi končala na tretjem mestu?

Gre res za zaroto? Da in ne. Čisto mogoče je, da je Elizabeth Warren vztrajala do torka iz nekih notranjih vzgibov, iz vere, da lahko še doseže preboj. Toda, če se ne bo poslovila zdaj (kar je čisto mogoče), ko je zanjo vsega konec, potem res lahko sklepamo, da ima neke druge motive. Kar se tiče demokratskih elit in medijev, je jasno, da delajo vse, da bi ustavili Sandersa. Celo Barack Obama pomaga pri tem, da ne omenjamo Hillary Clinton, tiste osebe, ki je kriva, da ZDA zdaj vlada Donald Trump.

Biden in Sanders sta po številu delegatov skoraj izenačena, a Biden je v resnici v mnogo boljšem položaju, saj je tam, kjer je bil pred meseci, kandidat, za katerega navijajo strankarske elite in mediji in v katerem veliko demokratskih volivcev vidi človeka, ki lahko premaga Trumpa. Za Sandersa kljub temu še ni vse izgubljeno, čeprav bo pot naprej zelo težka. Že kmalu bodo nove bitke. 10. marca.